Appeal against detention extension due to drug addiction and recidivism risk dismissed by Slovenian court.

I. Pritožba zagovornika obtoženega se kot neutemeljena zavrne.

[JEDRO]

Dejstvo je, da je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da ima obtoženec vedenjske in duševne motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi, predvsem kanabinoidov in alkohola ter je nagnjen k uživanju drog, za nakup katerih pa potrebuje znatna denarna sredstva. Ker s takimi sredstvi ne razpolaga, je tudi po oceni pritožbenega sodišča še vedno podana utemeljena bojazen, da bi obtoženec na prostosti ponavljal premoženjska kazniva dejanja, zaradi česar se podaljšanje pripora nedvomno izkaže kot nujno potreben ukrep za zaščito varstva ljudi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom obtoženemu A.K. pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) podaljšalo do pravnomočnosti sodbe oziroma do nastopa kazni zapora, vendar najdlje do izteka kazni zapora kot je bila izrečena v sodbi sodišča prve stopnje.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje obtoženčev zagovornik. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter obtoženca izpusti na prostost.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je obtožencu pripor podaljšalo po izreku sodbe, s katero ga je spoznalo za krivega storitve več kaznivih dejanj in mu izreklo enotno kazen v trajanju dveh let in dveh mesecev zapora. Ugotovilo je, da so pri obtožencu še vedno podane tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki opravičujejo podaljšanje pripora po izreku sodbe zaradi varnosti ljudi, kar vse je v nadaljevanju podrobno in tudi prepričljivo obrazložilo. Ugotovitve sodišča pa obtoženčev zagovornik izpodbija s povsem enako pritožbo kot tisto, ki jo je dne 21.1.2021 vložil zoper sklep o podaljšanju pripora po vloženi obtožbi. Meni namreč, da je obtoženec kazniva dejanja storil v stiski, ko je ostal brez zaposlitve, sredstev za preživljanje in strehe nad glavo, sedaj pa je situacija drugačna, saj prejema socialno denarno pomoč.

5. Navedene okoliščine nimajo takšne teže, da bi omajale obstoj pripornega razloga tudi po izrečeni sodbi, ki sicer še ni postala pravnomočna. Dejstvo je, da je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da ima obtoženec vedenjske in duševne motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi, predvsem kanabinoidov in alkohola ter je nagnjen k uživanju drog, za nakup katerih pa potrebuje znatna denarna sredstva. Ker s takimi sredstvi ne razpolaga, je tudi po oceni pritožbenega sodišča še vedno podana utemeljena bojazen, da bi obtoženec na prostosti ponavljal premoženjska kazniva dejanja, zaradi česar se podaljšanje pripora nedvomno izkaže kot nujno potreben ukrep za zaščito varstva ljudi. Ne gre namreč prezreti, da naj bi obtoženec pri kaznivih dejanjih oškodovancem povzročil tudi za več kot 40.000,00 EUR premoženjske škode.

6. Ker izpodbijanega zaključka pritožbena izvajanja, ki so, kot že rečeno, enaka prejšnji pritožbi, niso ovrgla, je sodišče druge stopnje pritožbo obtoženčevega zagovornika na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP kot neutemeljeno zavrnilo.