Appeal dismissed; court held administrative revocation of license based on 18 points is mandatory and unaffected by remorse or hardship.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 (dvajset 00/100 EUR) v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče storilcu sicer verjame, da lahko izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ima zanj in njegovo ženo hude posledice, vendar to niso okoliščine, na podlagi katerih bi lahko pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano odločitev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 17. 11. 2020, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve materialnih določb Zakona o prekrških (ZP-1) in bistvenih kršitev določb postopka o prekršku (1. do 3. točka 154. člena ZP-1).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je bilo storilcu s sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 15. 12. 2020, ki je postala pravnomočna 31. 12. 2020, za prekršek po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP, ki ga je storil 17. 11. 2020 z motornim vozilom B kategorije, izrečenih 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Ob takih ugotovitvah, ki jih storilec tudi sam povzema v pritožbi, je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel veljavno vozniško dovoljenje na dan 17. 11. 2020, saj takšno posledico predpisuje tretji odstavek 22. člena ZP-1.

5. Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč je poseben postopek v okviru katerega sodišče ugotavlja zgolj, ali je bilo storilcu z odločbami ali sodbami o prekrških, ki so bile izdane in postale pravnomočne v obdobju dveh let, za prekrške storjene v obdobju dveh let, izrečenih 18 kazenskih točk oziroma toliko kazenskih točk, da njihov seštevek dosega 18 ali več kazenskih točk in mu je v primeru izpolnjevanja teh pogojev prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžno izreči. Ker pri tem ne odmerja sankcije, ne more upoštevati okoliščin, ki v skladu s 26. členom ZP-1 vplivajo na to, ali naj bo izrečena sankcija manjša ali večja. Zato so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, da storilec očitani prekršek obžaluje, da ima kritičen odnos do kršitve prometnih predpisov, da se zaveda odgovornosti, ki jo ima kot udeleženec v cestnem prometu, da tovrstnega prekrška ne bo ponovil in da vozniško dovoljenje nujno potrebuje za zagotavljanje nujnih življenjskih potreb zase in za ženo, ki je invalid III. kategorije in ima težave s hrbtenico in nogami zaradi česar težko hodi, javnega prevoza pa ne more uporabljati. Pritožbeno sodišče storilcu sicer verjame, da lahko izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ima zanj in njegovo ženo hude posledice, vendar to niso okoliščine, na podlagi katerih bi lahko pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano odločitev. Storilec pa bo lahko vse navedeno uveljavljal v predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga namerava tudi vložiti, kot navaja sam v pritožbi. V zvezi s pritožbeno izraženo bojaznijo, da do izteka roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne bo mogel predložiti spričevala o kontrolnem zdravniškem pregledu pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da lahko v takem primeru to pojasni v predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oz. se lahko v zvezi s tem storilec pozanima pri sodišču prve stopnje.

6. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.