Appeal dismissed; debtor can only object to new enforcement means if they block execution on that new means and subject.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnik lahko zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ugovarja le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo z novim sredstvom in na novem predmetu izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep opr. št.: VL 2378/2017 z dne 23. 10. 2020, s katerim je dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe, to je s prodajo dolžnikovih premičnin.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje odgovorjeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da lahko dolžnik zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ugovarja le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo z novim sredstvom in na novem predmetu izvršbe, prav tako pa je pravilno pojasnilo, da mora biti po 53. členu ZIZ ugovor dolžnika obrazložen, v ugovoru pa mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je utemeljen le, v kolikor je izvršba nadaljevana s sredstvom, ki ga zakon ne predvideva ali na predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti ali ne morejo biti predmet izvršbe (7. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

5. Kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, takšen ugovorni razlog ni podan, saj je dolžnik trdil zgolj, da ne poseduje premičnin, ki bi lahko bile predmet izvršbe, kar pa ni dovolj, da bi lahko upniku odvzeli pravico in možnost, da v okviru zakonskih določb izvršilnega postopka ugotovi, ali predmetna trditev dolžnika drži. Skladno s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ, lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih (tretji odstavek 34. člena ZIZ). Pri tem sodišče upnikovemu predlogu glede predlaganih sredstev in predmetov izvršbe zgolj sledi. Zakon ne nalaga upniku obveznosti, da predlog za novo sredstvo izvršbe utemelji ali izkaže njegovo upravičenost. V kolikor dolžnik resnično nima premičnin, izvršba z novim izvršilnim sredstvom ne bo uspešna. Tveganje glede slednjega pri tem pa nosi upnik, saj mora založi tudi predujem za nadaljnje stroške izvršilnega postopka. Dolžnik posledično s ponavljanjem teh ugovornih navedb v pritožbi ne more biti uspešen in takšne navedbe za samo dovolitev izvršbe na premičnine ne pomenijo ovire.

6. Pravilna je v nadaljevanju tudi obrazložitev sodišča prve stopnje, da je za odločanje o ugovoru pravno nerelevantno sklicevanje dolžnika na slabo finančno in socialno stanje, kar dolžnik smiselno enako ponavlja tudi v pritožbi, in da takšne razmere nimajo vpliva na pravilnost dovoljene izvršbe. Ob tem sodišče druge stopnje – glede na navedbe dolžnika, da poseduje zgolj stvari, ki jih nujno potrebuje za preživetje – zgolj še dodaja, da so ti predmeti izvzeti iz izvršbe že po določbi 79. člena ZIZ.

7. Zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik vsebinsko ni podal ugovora, ki preprečuje izvršbo na novo sredstvo izvršbe, je ob obrazloženem pravilna in ker sodišče druge stopnje tudi ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. ZPP in v povezavi s 15. členom ZIZ ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, ker jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).