Supreme Court dismisses review application in labor dispute regarding criminal offense indicators and disciplinary dismissal. Review request rejected under ZPP. Labor law and criminal procedure intersection. Review application dismissed. Labor dispute review application rejected. Criminal offense indicators in labor law. Disciplinary dismissal review application. Labor dispute review application dismissed. Criminal procedure in labor disputes. Labor law review application rejected.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's request for permission to file a review application against the appellate court's decision. The plaintiff argued that labor courts should not independently assess criminal offense indicators when a state prosecutor has dropped criminal charges, and questioned the validity of disciplinary dismissal based on such indicators. The court held that the review application did not meet the statutory criteria for admissibility under the Code of Civil Procedure, as it did not present a significant legal issue requiring uniform application of law.
Legislator headnote
AI generatedZPP 367.a in 367.c: A review application is admissible only if it raises a legal issue of significant importance for legal certainty, uniform application of law, or legal development; the Supreme Court rejected the application as it failed to demonstrate such necessity.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za odpravo sklepov tožene stranke z dne 26. 9. 2018 in 7. 11. 2018, za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki po pogodbi o zaposlitvi in pripadajočih aneksih ni prenehalo, da je tožnica v rednem delovnem razmerju za nedoločen čas z vsemi pravicami iz dela in po delu, skladno z navedeno pogodbo o zaposlitvi (točki I/1 in I/2 izreka). Zavrnilo je tudi tožničin reintegracijski in reparacijski zahtevek (točki I/3 in I/4 izreka) in zahtevek za obračun ter izplačilo pripadajoče razlike v plači za čas prepovedi opravljanja dela (točka I/5 izreka). V točki II izreka je zavrnilo podredni tožbeni zahtevek tožnice, v katerem je namesto reintegracije uveljavljala sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi z vsemi pravicami iz delovnega razmerja za obdobje od prenehanja delovnega razmerja do pravnomočnosti sodbe. Zavrnilo je tudi preostali del tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na plačilo odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (točka III izreka).
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje, poleg tega pa je odločilo, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
3. Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja sledeča vprašanja:
– ali je sodišče v individualnem delovnem sporu vezano na stališče specializiranega državnega tožilstva kot edinega pooblaščenega organa za pregon kaznivih dejanj za osebe s pooblastili, ki je v danem primeru kazensko ovadbo zoper tožnico zavrglo;
- ali je obstoj znakov kaznivega dejanja iz prve alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 odvisen od objektivnega pogoja kaznivosti in zmožnosti kazenskega pregona s strani državnega tožilca;
- ali je mogoče v delovnopravnem sporu utemeljevati obstoj vseh znakov kaznivega dejanja iz prve alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, če pristojni tožilec (ali sodišče) ne ugotovi znakov kaznivega dejanja oziroma ne zbere dovolj dokazov, da bi lahko nadaljeval kazenski postopek oziroma odstopil od kazenskega pregona;
- ali so delovna sodišča v delovnopravnem sporu lahko izključno pristojna in kvalificirana za takšno pravno presojo in ali je delodajalec v takšnih primerih sploh podvržen ustrezni pravni presoji o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1, v primeru, da državni tožilec odstopi od kazenskega pregona za dejanje, za katerega je delodajalec utemeljeval, da gre za kršitev delovne discipline, ki ima vse znake kaznivega dejanja in je na temelju tega delavcu izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi;
- ali je tožena stranka vedela za tožničine kršitve pogodbenih obveznosti, ki naj bi imele znake očitanega kaznivega dejanja, že 21. 8. 2018, kot to izhaja iz uradnega zaznamka SKP PU Murska Sobota z dne 21. 8. 2018 in je bila torej izredna odpoved podana po poteku predvidenega 30-dnevnega roka.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je praksa višjih sodišč neenotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6. Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.