Appeal dismissed; search of shared family home not illegal as defendant's brother was not a separate tenant.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Kabinet in soba v prvem nadstropju stanovanjske hiše, kot prostora v katerih so bili najdeni in zaseženi posušeni rastlinski delci ter zavitek alu folije z rjavo snovjo, kot to izhaja iz zapisnika o preiskavi stanovanja z dne 15. 11. 2016, sta bila sestavni del zaključene stanovanjske celote in nista bila zasnovana na tak način, da bi predstavljala ločeno stanovanjsko enoto, v kateri bi lahko bila zasebnost katerega izmed družinskih članov posebej varovana.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je predsednica senata sodišča prve stopnje, na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z 285.e členom ZKP, zavrnila predlog obtoženčeve zagovornice z dne 22. 6. 2020 za izločitev nedovoljenih dokazov in sicer zapisnika o hišni preiskavi z dne 15. 11. 2016 ter na tej podlagi pridobljenih drugih dokazov kot so zaseženi predmeti ter poročilo o preiskavi Nacionalnega forenzičnega laboratorija z dne 30. 3. 2017.

2. Zoper zavrnilni sklep se je obtoženčeva zagovornica pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev zgoraj specificiranih listin ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po 219. členu ZKP sta hišna in osebna preiskava nezakoniti in sodišče ne sme opreti svoje odločbe na dokaze, pridobljene tekom teh preiskav, če sta bili opravljeni brez pisne odredbe sodišča, ali brez oseb, ki morajo biti navzoče pri preiskavi, ali če sta bili opravljeni v nasprotju z določbami prvega, tretjega in četrtega odstavka 218. člena ZKP. Pogoje za odreditev hišne preiskave določa 214. člen ZKP. Utemeljeni razlogi za sum, kot eden izmed pogojev za zakonitost hišne preiskave, morajo biti po prvem odstavku 214. člena ZKP podani že v času izdaje odredbe za hišno preiskavo. Izkazani morajo biti tako, da so lahko kadarkoli preverljivi in jih ni mogoče utemeljevati za nazaj z dokazi, pridobljenimi s hišno preiskavo (antecedenčnost).

5. Pritožnica v pritožbi poudarja, da je bila hišna preiskava prostorov, ki jih je uporabljal obtoženi T. P., opravljena nezakonito oziroma v nasprotju s 6. točko odredbe preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Celju z dne 3. 11. 2016, opr. št. I Kpd 46084/2016, s katero je bila pod prvo alinejo odrejena le hišna preiskava stanovanjske hiše in drugih prostorov, ki jih uporablja B. T. Priča M. P. je namreč izpovedala, da sta imela obtoženec in njegov brat preiskane prostore v izključni uporabi.

6. Sodišče druge stopnje zavrača kot neutemeljene te pritožbene navedbe in se pridružuje pravilni argumentaciji prvega sodišča pod točko 5 obrazložitve, da so stanovanjska hiša in drugi pripadajoči prostori v obravnavanem primeru predstavljali stanovanjsko celoto, ki so jo kot takšno skupno uporabljali vsi člani družinske skupnosti P. - T. Kabinet in soba v prvem nadstropju stanovanjske hiše, kot prostora v katerih so bili najdeni in zaseženi posušeni rastlinski delci ter zavitek alu folije z rjavo snovjo, kot to izhaja iz zapisnika o preiskavi stanovanja z dne 15. 11. 2016, sta bila sestavni del zaključene stanovanjske celote in nista bila zasnovana na tak način, da bi predstavljala ločeno stanovanjsko enoto, v kateri bi lahko bila zasebnost katerega izmed družinskih članov posebej varovana. Po logiki pritožnice, bi bilo treba v primerih, ko v določeni stanovanjski enoti živi več družinskih članov in imajo ti v okviru stanovanjske enote tudi svoje prostore (sobe, kabinete), vedno potrebno pridobiti posebne odredbe za vsak tak posamezni prostor. Takšno stališče obrambe po prepričanju sodišča druge stopnje ne vzdrži resne presoje, kar je pokazala tudi sodna praksa, na katero se sodišče prve stopnje sklicuje 1 .

7. Po prvem odstavku 216. člena ZKP (veljavnega v času predmetne hišne preiskave) ima pravico biti pri hišni preiskavi navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo ali njegov zastopnik. Pritožnica zatrjuje kršitev tega določila ter postopanje v nasprotju s tretjim odstavkom 36. člena Ustave, češ da obtoženec ni bil navzoč pri celotni hišni preiskavi, prav tako pa ni bila prisotna niti oseba, ki bi zastopala interese lastnika hiše. Do tega vprašanja se je po ugotovitvah sodišča druge stopnje, prvostopenjsko sodišče pravilno opredelilo pod točko 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče pa obenem na podlagi pregleda spisovnega gradiva ugotavlja protispisnost pritožbenih trditev. Iz zapisnika o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča z dne 15. 11. 2016 (list. št. 29) jasno izhaja, da je bila odredba pred začetkom hišne preiskave vročena M. P. Slednja je kot priča na zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom 21. 3. 2019 (list. št. 51) izpovedala: ″Ko so policisti prišli do naše hiše, da bi izvedli hišno preiskavo, sem se ravno pripeljala iz službe ... Policisti so mi povedali, da imajo nalog za hišno preiskavo zoper B. T. in me vprašali kje je″. Iz zapisnika o hišni preiskavi tudi izhaja (list. št. 30), da sta ga M. P. in obtoženi T. P. brez posebnih ugovorov podpisala. Na podlagi navedenega sodišče druge stopnje zaključuje, da so pritožbene trditve o nezakoniti izvedbi hišne preiskave v smislu kršitve prvega odstavka 216. člena ZKP neutemeljene, saj je bila pri hišni preiskavi zagotovo navzoča lastnica stanovanjske hiše na naslovu A., M. P.

8. Pritrditi pa gre pritožnici, da spada obtoženčev očim B. T. med privilegirane priče v smislu 2. točke prvega odstavka 236. člena ZKP. Razmerje med očimom in pastorkom se šteje kot sorodstvo po svaštvu v prvem kolenu. Zato bi preiskovalni sodnik pred zaslišanjem moral pričo B. T. poučiti o pravni dobroti oprostitve dolžnosti pričanja ter ta pouk in odgovor priče zapisati na zapisnik. Tega preiskovalni sodnik ni storil, vendar pa v sedanji fazi postopka tak zapisnik z izpovedbami nepoučene privilegirane priče še ni absolutno nedovoljen dokaz v smislu določbe drugega odstavka 18. člena ZKP. V nadaljevanju kazenskega postopka, na glavni obravnavi, bo namreč sodišče prve stopnje predmetno procesno kršitev lahko saniralo na tak način, da bo privilegirano pričo povabilo na glavno obravnavo in jo pred zaslišanjem ustrezno pravno poučilo. Če bo priča izkoristila pravno dobroto, bo njene izpovedbe in izjave izločilo iz kazenskega spisa, če pa se bo pravni dobroti odpovedala, jo bo opozorilo, da se bo na njene izpovedbe lahko oprla sodna odločba.

9. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo niti kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

10. Če bo za obtoženega nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

1 Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Kp 47818/2016, z dne 12. 7. 2018.