Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep VIII DoR 102/2021-10 ECLI:SI:VSRS:2021:VIII.DOR.102.2021.10 AI generated

Supreme Court dismisses appeal request for leave to appeal regarding language requirements in public service employment contracts.

Case Number VSRS Sklep VIII DoR 102/2021-10
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of the Republic of Slovenia rejected the plaintiff's request for leave to appeal the second-instance judgment. The plaintiff argued that assigning tasks in an unknown language without providing a translator constituted negligence and violated labor contract terms. The court found no grounds for a deviation from established case law regarding language requirements in employment agreements.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 367.a ust. 1; ZPP 367.c ust. 2: The Supreme Court will not grant leave to appeal if the second-instance decision does not deviate from established Supreme Court practice or if no significant legal issue requiring uniform application is present.

Keywords

AI generated
leave to appeal public service employment language requirements labor contract terms negligence in duty translator provision uniform application of law

Cited Legislation

AI generated
ZPP 367.a ust. 1
ZPP 367.c ust. 2
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za odpravo oz. razveljavitev odločbe tožene stranke z dne 28. 8. 2018 in sklepa z dne 3. 10. 2018 o izrečenem disciplinskem ukrepu tožnici (točka I/1 izreka sodbe). Zavrnilo je tudi njen zahtevek za plačilo zneska 317,44 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I/2 izreka sodbe), poleg tega pa ji je naložilo, da mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 1.051,35 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka sodbe).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo, potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in tožnici naložilo, da toženi stranki povrne njene stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja sledeča vprašanja:

‒ ali lahko nadrejeni od podrejenega javnega uslužbenca zahteva oz. mu odredi delo na način, da opravlja dodatne razgovore v tujem jeziku (v jeziku, katerega podrejeni ne razume, ravno tako znanje tega tujega jezika ne izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, akta o sistemizaciji delovnih mest ali katerihkoli drugih aktov, prav tako pa delodajalec delavca na tem področju ni nikoli izobraževal ter ob upoštevanju dejstva, da je podrejeni takoj seznanil nadrejenega, da tega znanja ne poseduje in da take naloge ne more opraviti in hkrati zaprosi za navodila za izvedbo ter strokovno pomoč), brez, da bi mu nadrejeni ponudil strokovno pomoč za izvedbo naloge (torej tolmača);

‒ ali je neznanje tujega jezika, zaradi česar posledično podrejeni javni uslužbenec odrejene naloge ne more opraviti, lahko utemeljen razlog za to, da bi bil v ravnanju podrejenega javnega uslužbenca podan naklep ali malomarnost v zvezi z očitano kršitvijo delovnih obveznosti ter je posledično podana tudi njegova disciplinska odgovornost;

‒ ali je mogoče ravnanje delodajalca šteti kot nezakonito v primeru, ko delavec in delodajalec prostovoljno skleneta pogodbo o zaposlitvi ter delavec opravlja delo v skladu s pogodbo o zaposlitvi (pogoj za zasedbo delovnega mesta ni bilo znanje kakršnegakoli tujega jezika, ravno tako pa tega ni določenega v sami pogodbi o zaposlitvi, kot tudi ne v nobenem internem aktu delodajalca, niti v aktu o sistemizaciji delovnih mest), delodajalec pa v okviru dela od delavca zahteva naloge, ki niso določene v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi in v jeziku, ki ga delavec ne razume;

‒ ali pomeni odločitev v obravnavani zadevi odstop od zgoraj citirane sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in Višjega delovnega in socialnega sodišča in je torej v nasprotju s stališčem, da je delavec upravičen odkloniti izvedbo naloge v jeziku, ki ga ne razume in za katerega nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi in je to nalogo že skušal izvesti drug javni uslužbenec.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je praksa višjih sodišč neenotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.