Appeal dismissed; appeal fee calculated on remaining claim value after partial success and judge change.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker je tožnica s sodbo uspela z zneskom 118.582,00 EUR in ker s pritožbo izpodbija celoten zavrnilni del navedene sodbe, predstavlja vrednost spornega predmeta, od katerega se odmeri sodna taksa za pritožbo, razlika med višino vtoževanega zneska (696.073,90 EUR) in višino z izpodbijano sodbo dosojenega zneska. Vrednost zavrnilnega dela tožbenega zahtevka, od katerega je treba odmeriti sodno takso za pritožbo, tako znaša 577.491,90 EUR.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s plačilnim nalogom z dne 31. 8. 2020 tožeči stranki odmerilo sodno takso za postopek o pritožbi v znesku 6.195,00 EUR. Tožničin ugovor zoper omenjeni plačilni nalog je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep je tožnica vložila pravočasno pritožbo brez opredelitve pritožbenih razlogov in brez pritožbenega predloga. Navedla je, da je prvostopenjsko sodišče pri presoji njenega ugovora izhajalo iz napačne ugotovitve, da naj bi bila vrednost tožbenega zahtevka 696.073,85 EUR. Višina tožbenega zahtevka je bila 583.947,85 EUR, kar izhaja iz predloga izreka, kar je potrebno upoštevati kot vrednost spora in pri tem odšteti del v katerem je tožnica uspela. Meni še, da je sodišče kršilo načelo naravnega sodnika in s tem pravico do sodnega varstva, saj je v zadevi sodila in tudi izdala prvi plačilni nalog sodnica A. A., sklep pa je izdala druga sodnica.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 16. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se takse določajo glede na vrednost spornega predmeta. Kot vrednost spornega predmeta se vzame vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje je takso pravilno določilo glede na vrednost spornega predmeta 696.073,90 EUR. Tožnica je res vložila tožbo za plačilo zneska 583.947,85 EUR, kot navaja v pritožbi, vendar pa je navedeni zahtevek zvišala s pripravljalno vlogo z dne 9. 9. 2013 na omenjeni znesek 696.073,90 EUR. Ker je s sodbo I P 690/2015 z dne 23. 6. 2020 uspela z zneskom 118.582,00 EUR in ker s pritožbo izpodbija celoten zavrnilni del navedene sodbe, predstavlja vrednost spornega predmeta, od katerega se odmeri sodna taksa za pritožbo, razlika med višino vtoževanega zneska in višino z izpodbijano sodbo dosojenega zneska. Vrednost zavrnilnega dela tožbenega zahtevka od katerega je treba odmeriti sodno takso za pritožbo tako znaša 577.491,90 EUR. Z navedenim zneskom pa je tudi tožnica sama v pritožbi označila še sporno vrednost. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko je sodno takso za pritožbo odmerilo od navedenega zneska. V tem delu je zato tožničina pritožba neutemeljena.

5. Neutemeljena pa je tudi pritožba v delu v katerem tožnica uveljavlja kršitev načela naravnega sodnika, češ da izpodbijani sklep ni izdala ista sodnica, ki je izdala sodbo in plačilni nalog. Res je izpodbijani sklep izdala druga sodnica, in sicer zato, ker je bila sodnica A. A., ki je izdala sodbo in plačilni nalog, s sklepom o spremembi letnega razporeda Su 00/2020 z dne 26. 8. 2020 zaradi upokojitve izbrisana iz letnega razporeda sodnikov pravdnega oddelka Okrožnega sodišča v Kranju. Hkrati je bilo določeno, da njene zadeve prevzamejo v reševanje drugi sodniki, mdr. sodnica, ki je izdala izpodbijani sklep.

6. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).