Supreme Court allows review to determine if municipalities can set permanent residence as a daycare entry condition.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted the petition for leave to appeal regarding a significant legal question concerning daycare admission criteria. The administrative court previously ruled that municipalities cannot impose permanent residence requirements beyond those in the Daycare Act, while the opposing party argued that the Act permits such conditions for unified enrollment. The court decided to allow the review because the issue of whether municipalities have legislative authority to add permanent residence as a mandatory condition remains unresolved and requires clarification for legal certainty.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 367. člen; Zakon o vrtcih, 20.f člen: The Supreme Court may permit a review if a significant legal question exists regarding whether municipalities can establish permanent residence as an additional condition for daycare entry through subordinate legislation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali drugi odstavek 20.f člena Zakona o vrtcih občini daje zakonsko pooblastilo, da v svojem podzakonskem aktu (odloku) določi kot dodatni pogoj za vpis v vrtec, da ima otrok skupaj s starši ali z enim od staršev stalno prebivališče na območju občine?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali drugi odstavek 20.f člena Zakona o vrtcih občini daje zakonsko pooblastilo, da v svojem podzakonskem aktu (odloku) določi kot dodatni pogoj za vpis v vrtec, da ima otrok skupaj s starši ali z enim od staršev stalno prebivališče na območju občine.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo ugodilo tožničini tožbi, odpravilo sklep Komisije za sprejem otrok v vrtec, št. 6020-S-70/2020 z dne 10. 4. 2020 (s katerim je bila tožničina vloga za vpis v javni vrtec občine Domžale zavržena), in odločbo Sveta Vrtca A., št. 900-300/2020-1 z dne 20. 5. 2020, ter zadevo vrnilo toženkama v nov postopek, v katerem morata v roku 15 dni od prejema te sodbe sprejeti odločitev o vpisu in sprejemu tožnice v vzgojno varstvene enote toženk in o tem obvestiti tožničine starše. Pri ponovnem odločanju kot materialne podlage za odločanje o vpisu in sprejemu tožnice toženki ne smeta upoštevati prvega 1 in četrtega 2 odstavka 8. člena Odloka o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 4/09 in naslednji).
2. Izpodbijana sodba temelji na presoji, da Zakon o vrtcih (v nadaljevanju ZVrt), na podlagi katerega je bil izdan Odlok o pogojih in kriterijih ter postopku sprejema otrok v vrtec (v nadaljevanju Odlok), ne pooblašča občine ustanoviteljice vrtcev za določitev drugačnih oziroma dodatnih pogojev za vpis otrok v vrtec, kot jih določa ZVrt, pač pa zgolj za določitev kriterijev (20. in 20.b člen), po katerih se uvršča otroke na prednostni vrstni red, kadar je v vrtec vpisanih več otrok, kot je prostih mest. Po stališču Upravnega sodišča med te kriterije lahko sodi tudi stalno prebivališče otrok ali staršev, ne more pa občina z določitvijo stalnega prebivališča otrok in njihovih staršev kot dodatnega pogoja, ki iz zakona ne izhaja, onemogočiti otroku, da za vpis sploh kandidira. Na podlagi navedenega je presodilo, da sta določbi prvega in četrtega odstavka 8. člena Odloka nezakoniti in ju zato ni mogoče uporabiti ( exceptio illegalis ).
3. Toženki sta na Vrhovno sodišče vložili predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu in predlagali, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnega pravnega vprašanja. Menita, da je stališče Upravnega sodišča, da toženki pri odločanju o vpisu in sprejemu tožnice v vrtec ne smeta upoštevati prvega in četrtega odstavka 8. člena Odloka, napačno, saj je Upravno sodišče pri presoji obstoja zakonskega pooblastila spregledalo drugi odstavek 20.f člena ZVrt, ki ureja enoten vpis v vrtce na območju občine in v zvezi s tem pomen visokega deleža financiranja vrtcev s strani občine. Navajata, da je predmetno vprašanje pomembno, saj bo odločitev o njem vplivala na (ne)določanje dodatnih pogojev pri enotnem vpisu v vrtce s podzakonskim aktom, pri čemer sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja ni.
4. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu toženk za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Gre namreč za vprašanje obstoja zakonskega pooblastila občinam, da s podzakonskim aktom določijo stalno prebivališče otrok in njihovih staršev kot dodatni pogoj za vpis v vrtec, glede katerega se Vrhovno sodišče še ni opredelilo. Navedeno vprašanje je pomembno za zagotovitev pravne varnosti in za razvoj prava preko sodne prakse.
1 Ta določa: "Pogoj za sprejem otroka v vrtec je, da ima otrok skupaj s starši ali z enim od staršev stalno prebivališče na območju občine Domžale oziroma je občina Domžale zavezana zanj za doplačilo razlike v ceni programa ter še ni vključen v vrtec".
2 Ta določa: "Komisija vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev iz prvega odstavka tega člena, zavrže s sklepom. O pritožbi zoper sklep odloča isti organ, ki odloča o ugovoru zoper obvestilo z izpisom podatkov s čakalnega seznama".