Appeal dismissed because appellant failed to cite any valid grounds for objection under the Insolvency Act. The court upheld the first instance decision rejecting the objection. The appellant's arguments were irrelevant as no legal grounds were raised. The court confirmed the dismissal of the objection was correct.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the appeal against the first instance court's decision to reject the appellant's objection regarding the termination of insolvency proceedings without creditor distribution. The appellant argued for a new trial but failed to cite any of the specific legal grounds permitted under Article 379(4) of the Insolvency Act. The court ruled that since the appellant did not raise any valid objection grounds in the initial filing or the appeal, the first instance court's finding of inadmissibility was legally correct and the appeal could not succeed.
Legislator headnote
AI generatedArticle 379(4) of the Insolvency Act; An objection against a decision to terminate insolvency proceedings without distribution is admissible only if specific statutory grounds are raised; failure to cite any of these grounds renders the objection inadmissible regardless of other procedural errors.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi v delu, v katerem se nanaša na zavrženje ugovora zoper sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom.
[JEDRO]
Pritožnica ne v ugovoru ne sedaj v pritožbi ne trdi, da je sploh podan kakšen od ugovornih razlogov po četrtem odstavku 379. člena ZFPPIPP. Odločitev sodišča prve stopnje, da je ugovor pritožnice nedovoljen, zaradi česar ga je zavrglo, je zato pravilna že iz tega razloga in je pritožnica z navajanjem pritožbenih razlogov, ki gredo preko razlogov iz četrtega odstavka 379. člena ZFPPIPP, ne more izpodbiti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor A. Š. zoper sklep o nagradi upravitelja, opr. št. St 0000/2017 z dne 9. 4. 2021 (PD 97), in zoper sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, opr. št. St 0000/2017 z dne 14. 4. 2021 (PD 98), ki ju je sodišče prejelo 20. 4. 2021 (PD 99 oz. PD 101) zavrglo (1. točka izreka) in predlog A. Š. za povračilo stroškov v zvezi z gornjima ugovoroma zavrnilo (2. točka izreka).
2. Zoper sklep se je pritožila A. Š. iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa razveljavi le v delu, ki se nanaša na končanje stečajnega postopka in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 4. 2021 (PD 98) odločilo, da se stečajni postopek konča, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom, upravitelj pa se razreši. Zoper sklep je pritožnica vložila ugovor. Ugovor je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrglo ne le zato, ker pritožnici ni priznalo legitimacije za vložitev pravnega sredstva, temveč tudi zato, ker je presodilo, da ugovor ni dopusten, saj pritožnica v njem ni uveljavljala nobenega od zakonsko dopustnih razlogov za ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom.
5. Iz prvega odstavka 378. člena ZFPPIPP izhaja, da če je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, sodišče na predlog upravitelja odloči, da se stečajni postopek konča, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom (v nadaljnjem besedilu: sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom) in v tem primeru se preizkus terjatev ne opravi (peti odstavek 378. člena ZFPPIPP). Proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom je dovoljen ugovor, o katerem odloča sodišče, ki je izdalo sklep (prvi odstavek 379. člena ZFPPIPP), pri čemer lahko v primeru če je sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom izdan preden je opravljen preizkus prijavljenih terjatev v skladu s tem zakonom, ugovor vloži vsak upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do stečajnega dolžnika. Četrti odstavek 379. člena ZFPPIPP pa nadalje določa, da je dovoljeno z ugovorom izpodbijati le odločitev sodišča o končanju postopka, ker: 1. je vrednost premoženja stečajnega dolžnika ocenjena prenizko ali so stroški stečajnega postopka ocenjeni previsoko, 2. je verjetno, da v stečajno maso spada določeno premoženje, ki ni bilo upoštevano, ali 3. je verjetno, da bi bilo z izpodbijanjem dolžnikovih pravnih dejanj mogoče povečati premoženje, ki spada v stečajno maso.
6. Sodišče prve stopnje verjetnosti obstoja terjatve upnice do stečajnega dolžnika ni presojalo, zato o njeni legitimaciji v tem postopku ni bilo pravilno odločeno, a slednje na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Kot že navedeno, je sodišče prve stopnje njen ugovor kot nedopusten zavrglo tudi zato, ker je presodilo, da v njem pritožnica ni uveljavljala nobenega od zakonsko dopustnih razlogov za ugovor proti sklepu o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom. Teh ugotovitev pa pritožba z ničemer ne napada. Pritožnica ne v ugovoru ne sedaj v pritožbi ne trdi, da je sploh podan kakšen od ugovornih razlogov po četrtem odstavku 379. člena ZFPPIPP. Odločitev sodišča prve stopnje, da je ugovor pritožnice nedovoljen, zaradi česar ga je zavrglo, je zato pravilna že iz tega razloga in je pritožnica z navajanjem pritožbenih razlogov, ki gredo preko razlogov iz četrtega odstavka 379. člena ZFPPIPP, ne more izpodbiti. Pritožbeno sodišče se zato do njih tudi ni opredeljevalo.
7. Ker pritožba ni utemeljena in ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).