Supreme Court dismisses request for legality protection against final surrender decisions under European arrest warrant.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for legality protection against a final decision to surrender based on a European arrest warrant. The defense argued that fair trial guarantees were not met in the Italian proceedings, but the court relied on its established precedent that such requests are inadmissible. The court held that the specific legal framework governing appeals against surrender decisions under the relevant EU cooperation law precludes the use of general legality protection mechanisms.
Legislator headnote
AI generatedZakon o evropskem nalogu za prijetje in predajo; Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije: Zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne sklepe o predaji na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo niso dovoljene.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.
[JEDRO]
Ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča je, da zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne sklepe o predaji na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo ni dovoljena. Stališče je obrazložilo že v sklepu I Ips 123/2005 z dne 19. 5. 2005 in nanjo se sklicuje tudi v tej zadevi. Enaki razlogi, kot so veljali za ureditev izrednih pravnih sredstev v Zakonu o evropskem nalogu za prijetje in predajo, na podlagi katerega je bilo stališče sprejeto, veljajo tudi po uveljavitvi Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije . Tudi ZSKZDČEU-1 celovito ureja sistem pravnih sredstev zoper odločbe o dovoljenosti predaje brez soglasja zahtevane osebe (23. člen ZSKZDČEU-1), smiselna uporaba 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pa ni možna. Določbe o dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti in o upravičenosti vložiti to izredno pravno sredstvo je namreč treba razlagati ozko.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom I Ks 58336/2020 dne 23. 4. 2021 sklenilo, da se na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo Generalnega državnega tožilstva na Prizivnem sodišču v Rimu z dne 24. 6. 2020 in 17. 3. 2020 dovoli predaja A. B. Republiki Italiji zaradi izvršitve kazni zapora na podlagi v izreku navedenih sodb sodišč Republike Italije. Višje sodišče v Kopru je s sklepom I Kp 58336/2020 dne 7. 5. 2021 zavrnilo pritožbo zagovornika zahtevane osebe.
2. Zoper pravnomočni sklep vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zagovornik zahtevane osebe. Navaja, da v postopkih v Republiki Italiji ni bilo zadoščeno jamstvom poštenega postopka, posebej pravici do sojenja v navzočnosti, in da bi sodišča morala zato zavrniti izvršitev evropskega naloga za prijetje in predajo.
3. Ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča je, da zahteva za varstvo zakonitosti zoper pravnomočne sklepe o predaji na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo ni dovoljena. Stališče je obrazložilo že v sklepu I Ips 123/2005 z dne 19. 5. 2005 in nanjo se sklicuje tudi v tej zadevi. Enaki razlogi, kot so veljali za ureditev izrednih pravnih sredstev v Zakonu o evropskem nalogu za prijetje in predajo (Uradni list RS 37/2005 z dne 15. 4. 2004, s spremembami in dopolnitvami), na podlagi katerega je bilo stališče sprejeto, veljajo tudi po uveljavitvi Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1;
Uradni list RS 48/2013 z dne 4. 6. 2013, s spremembami in dopolnitvami). Tudi ZSKZDČEU-1 celovito ureja sistem pravnih sredstev zoper odločbe o dovoljenosti predaje brez soglasja zahtevane osebe (23. člen ZSKZDČEU-1), smiselna uporaba 420. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pa ni možna. Določbe o dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti in o upravičenosti vložiti to izredno pravno sredstvo je namreč treba razlagati ozko.
4. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP vloženo zahtevo zavrglo kot nedovoljeno.