Appeal dismissed; court ruled debt objection and revocation objection are separate legal remedies under ZFPPIPP.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik vložil dva ugovora, v katerih je navedel, da ju vlaga zaradi prerekanja terjatev zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev. Taka izjava vsebuje tako ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev iz 62. člena ZFPPIPP in ugovor o prerekanju terjatev iz 63. člena ZFPPIPP. Gre za različna pravna sredstva. Na tak način ju je obravnavalo tudi sodišče prve stopnje. Obe vlogi dolžnika je sicer zavrnilo, vendar le glede pravnega sredstva ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev. O ugovoru o prerekanju terjatev v izreku sklepa (pravilno) ni ničesar odločilo.

Zmotno je dolžnikovo stališče, da bi moralo že sodišče, ki vodi stečajni postopek nad dolžnikom, na podlagi izjave dolžnika o prerekanju terjatev odločiti, da je upravitelj neutemeljeno priznal terjatve upnikov. Sodišče prve stopnje bi mu moralo le odgovoriti, da bo na podlagi njegovega ugovora o prerekanju prijavljenih terjatev odločilo le o tem, koga bo napotilo, da vloži ustrezno tožbo, ali dolžnika, ki je terjatev določenega upnika prerekal, na ugotovitev, da terjatev (in ločitvena pravica) ne obstoji, ali pa upnika, ki je terjatev prijavil, na ugotovitev, da terjatev (in ločitvena pravica) zoper dolžnika obstoji. Odločitev o tem bo vsebovana v sklepu o preizkusu terjatev.

Odločitve sodišča o zavrnitvi neutemeljenega ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev je pravilna. Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja, da glede tega pravnega sredstva dolžnik ni niti v ugovoru niti pozneje v pritožbi navedel nobenih relevantnih dejstev, ki bi narekovala popravo podatkov o prijavljenih terjatvah posameznih upnikov. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovora stečajnega dolžnika z dne 19. 3. 2021 (PD 40 in PD 42) proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev z dne 20. 2. 2020 (PD 34).

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil. Navedel je, da je upravitelj nepravilno prerekal terjatve in ločitvene pravice, ki so prenehale zoper njega kot osebno odgovornega družbenika zaradi končanja stečajnega postopka nad družbo I. P. d. n. o. Stečajni upravitelj te družbe bi lahko kvečjemu v korist stečajne mase družbe izterjal terjatve tudi zoper osebno odgovorne družbenike; po končanju stečajnega postopka nad družbo pa upniki izbrisane družbe nimajo več pravice te terjatve zahtevati od osebno odgovornega družbenika. Navedel je, da je zato vložil ugovor, ki pa ga je sodišče nepravilno zavrnilo. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da odloči, da se prijavljene terjatve in ločitvene pravice črtajo iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev ter da navodilo, da se v zemljiški knjigi uredi stanje tako, da bo zastavni upnik I. P. d. n. o.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril, da ni utemeljena. Skliceval se je na pojasnilo, ki ga je dal na ugovor dolžnika in sicer, da glavnina terjatev izhaja iz obveznosti dolžnika kot družbenika družbe I. P. d. n. o., zoper katero je bil 20. 3. 2020 pravnomočno končan stečajni postopek, v katerem pa upniki niso bili 100% poplačani. Zato imajo pravico na podlagi 100. člena ZGD terjati za razliko osebno odgovornega družbenika, to pa je stečajni dolžnik I. P., ki subsidiarno odgovarja za dolgove družbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnik vložil dva ugovora, v katerih je navedel, da ju vlaga zaradi prerekanja terjatev zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev. Taka izjava vsebuje tako ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev iz 62. člena ZFPPIPP in ugovor o prerekanju terjatev iz 63. člena ZFPPIPP. Gre za različna pravna sredstva. Na tak način ju je obravnavalo tudi sodišče prve stopnje. Obe vlogi dolžnika z dne 19. 3. 2021 (PD 40 in PD 42) je sicer zavrnilo, vendar le glede pravnega sredstva ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev . O ugovoru o prerekanju terjatev v izreku sklepa (pravilno) ni ničesar odločilo.

6. Z ugovorom o prerekanju terjatev ima upnik, v postopku osebnega stečaja pa tudi dolžnik kot stranka postopka, ne glede na izjavo upravitelja, da terjatev prizna ali jo prereka, tudi sam pravico prerekati terjatev (64. člen ZFPPIPP), kar je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa. V kolikor je terjatev prerekana, pomeni, da se kot taka (prerekana) tudi navede v sklepu o preizkusu terjatev (69. člen ZFPPIPP). Njen obstoj ali neobstoj pa se v nadaljevanju ugotavlja na podlagi vložene tožbe v ustreznem drugem sodnem postopku. Dolžnik je navedel katere terjatve določenih upnikov prereka, trdil je, da ne gre za njegovo obveznost pač za obveznost drugega upnika in se skliceval na priložene dokaze. Stečajni upravitelj se je do ugovornih navedb dolžnika določno opredelil. Navedel je, da glavnina terjatev izhaja iz obveznosti stečajnega dolžnika kot družbenika družbe I. P. d. n. o., nad katero se je vodil in končal stečajni postopek. Upoštevaje navedbe v pritožbi gre očitno za sporno pravno vprašanje, ali je v okoliščinah konkretnega primera podana subsidiarna odgovornost dolžnika kot družbenika za dolgove izbrisane družbe. Razlogi sodišča prve stopnje v obrazložitvi sklepa o tem, da dolžnik v izjavi o prerekanju terjatev ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu, so nepotrebni in odveč, saj sodišče prve stopnje trditev dolžnika o razlogih prerekanja vsebinsko ne presoja, vendar na odločitev ne vplivajo. Kot je pojasnjeno že zgoraj, sodišče prve stopnje namreč v izreku izpodbijanega sklepa ni zavrnilo ugovora o prerekanju terjatev , pač pa le ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev.

7. Zmotno je dolžnikovo stališče, da bi moralo že sodišče, ki vodi stečajni postopek nad dolžnikom, na podlagi izjave dolžnika o prerekanju terjatev odločiti, da je upravitelj neutemeljeno priznal terjatve upnikov. Sodišče prve stopnje bi mu moralo le odgovoriti, da bo na podlagi njegovega ugovora o prerekanju prijavljenih terjatev odločilo le o tem, koga bo napotilo, da vloži ustrezno tožbo, ali dolžnika, ki je terjatev določenega upnika prerekal, na ugotovitev, da terjatev (in ločitvena pravica) ne obstoji, ali pa upnika, ki je terjatev prijavil, na ugotovitev, da terjatev (in ločitvena pravica) zoper dolžnika obstoji. Odločitev o tem bo vsebovana v sklepu o preizkusu terjatev.

8. V predzadnjem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje dolžniku pravilno pojasnilo, da sodišče, ki vodi stečajni postopek, samo ne ugotavlja obstoja prerekane terjatve. Dolžnik očitno teh razlogov neutemeljeno ne sprejema, saj tudi s pritožbenim predlogom neutemeljeno predlaga pritožbenemu sodišču, da da upravitelju in sodišču navodilo, katere terjatve upnikov naj iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev črta.

9. Odločitve sodišča o zavrnitvi neutemeljenega ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev je pravilna. Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja, da glede tega pravnega sredstva dolžnik ni niti v ugovoru niti pozneje v pritožbi navedel nobenih relevantnih dejstev, ki bi narekovala popravo podatkov o prijavljenih terjatvah posameznih upnikov. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).