Appeal dismissed; court upheld first instance rejection of tax exemption due to lack of proof for inability to pay.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Po tretjem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče pravno osebo delno oprosti plačila taks, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma ji dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če sredstva za plačilo takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti. V danem primeru bi tožeča stranka morala trditi in dokazati, da ni zmožna plačila sodne takse v odmerjeni višini. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, tožeča stranka svojega bremena ni zmogla.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek zavrnilo (I) ter sklenilo, da se tožeči stranki plačilo sodne takse za pritožbeni postopek v višini 621 EUR odloži za dvanajst mesecev od pravnomočnosti sklepa (II). Plačilni nalog II P 1282/2019 z dne 25. 11. 2020 za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek v višini 621 EUR je razveljavilo (III).

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku. 1 Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep v celoti razveljavi. Navaja, da je tožeča stranka izključni lastnik bremen proste nepremičnine k. o. X, parc. 3, ki jo GURS opredeljuje kot parcelo s stavbo, vredno 39.778 EUR in nepremičnine k. o. Y, stavba 1, del stavbe 1, ki jo GURS opredeljuje kot stanovanje, vredno 21.829 EUR. Pritožnik nepremičnin ne oddaja, saj mu trenutne razmere tega ne dopuščajo, tako da iz tega naslova ne pridobiva nobenih dodatnih sredstev. Pritožnik prejema le občasne, nizke prilive, ki mu plačila sodne takse v višini 621 EUR nikakor ne omogočajo. Meni, da mu pravica do pritožbe pripada na podlagi 25. člena Ustave RS, kjer je zapisano, da ima vsak pravico do pravnega sredstva. Iz 14. in 15. člena Ustave RS pa izhaja, da izvrševanje pravice ne sme biti pogojevano z gmotnim položajem.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravilno pritožba ugotavlja, da Ustava daje vsakomur pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave) ter pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Ustavna pravica stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, je kljub obveznosti plačila sodne takse ustrezno zagotovljena preko določb Zakona o sodnih taksah 2 , o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu sodnih taks.

5. V skladu z 12. b členom ZST-1 se pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja pravne osebe upoštevajo podatki: - o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih pravicah in - stanje na transakcijskih računih stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih.

6. Iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka lastnica več bremen prostih nepremičnin, katerih skupna vrednost po podatkih GURS znaša 61.607 EUR. Omenjene nepremičnine v naravi predstavljajo stanovanje in stavbo s parcelo. Stanje na njenih računih je bilo decembra 2020, 220,77 EUR in 167,93 EUR. Tožeča stranka ima dolgoročna sredstva v višini 21.848,66 EUR, medtem ko dolgoročnih obveznosti nima.

7. Po tretjem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče pravno osebo delno oprosti plačila taks, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma ji dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če sredstva za plačilo takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti. V danem primeru bi torej tožeča stranka morala trditi in dokazati, da ni zmožna plačila sodne takse v odmerjeni višini. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, tožeča stranka svojega bremena ni zmogla. Glede na finančne kazalnike ter lastništvo nepremičnin, brez drugih trditev in predloženih dokazov, ki bi jih morala ponuditi taksna zavezanka, je presoja prvostopenjskega sodišča, da je predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse neutemeljen, tudi po presoji pritožbenega sodišča materialnopravno pravilna. Da bi imela tožeča stranka status humanitarne organizacije pa niti ne zatrjuje, niti ne dokazuje.

8. Ker se je sodišče prve stopnje zavedalo, da tožeča stranka sredstev ne more unovčiti oziroma pridobiti takoj, je ugodilo njenemu predlogu za odlog plačila dolgovane sodne takse za 12 mesecev.

9. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 V nadaljevanju: ZPP.

2 V nadaljevanju ZST-1.