Appeal dismissed; court upheld refusal of court fee waiver due to defendant's profitable business and lack of activity threat.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko dolžnik oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnika z dne 8. 3. 2021 za oprostitev plačila sodnih taks. Ugotovilo je, da dolžnik posluje z dobičkom (čisti dobiček za leto 2019 znaša 861.327,00 EUR) in ima odprta dva transakcijska računa, ki nista blokirana. Dolžnik ima sredstva za plačilo sodne takse in jih lahko zagotovi v celotnem znesku brez ogrožanja dejavnosti (glede na višino dobička taksa 55,00 EUR ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost). Zato niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče ravnalo v nasprotju z določbami Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), predvsem ni ravnalo skrbno pri presoji vseh okoliščin, pomembnih pri odločitvi o oprostitvi plačila sodne takse. Sklep ima skladno s 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj izrek nasprotuje razlogom oziroma sodišče v obrazložitvi konkretno ne pojasni katerih pogojev ne izpolnjuje v skladu s taksno zakonodajo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ne drži očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, da se sklepa ne da preizkusiti, da izrek nasprotuje razlogom in da v obrazložitvi ni navedeno katerih pogojev dolžnik ne izpolnjuje za oprostitev plačila sodnih taks. Že v pritožbi povzema odločilne dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje: da posluje z dobičkom in da nima blokiranih transakcijskih računov.

5. V skladu s petim odstavkom 11. člena ZST-1, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks iz tretjega in četrtega odstavka tega člena (za pravne osebe, kar je dolžnik) upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Povzetih ugotovitev sodišča prve stopnje o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju v pritožbi obrazloženo ne izpodbija. Prav tako ne zanika višine sodne takse 55,00 EUR. Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika, kar je pogoj po tretjem odstavku 11. člena ZST-1.

6. Dolžnik neutemeljeno opozarja na nepotreben pravni pouk, da rok za plačilo takse in za ugovor začne teči naslednji dan po vročitvi sklepa, saj ga je sodišče dolžno zapisati v skladu s tretjim odstavkom 14.a člena ZST-1. Ali bo sodišče sprejelo kakšno sankcijo pred pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa ali po tem je preuranjeno sklepati. To je lahko predmet morebitnega drugega pritožbenega postopka.

7. Ker tudi sodišče druge stopnje ni ugodilo predlogu za oprostitev plačila taks, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog naslednji dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.