Appeal dismissed; plaintiff failed to demand payment before suing, thus bears all litigation costs.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi odločitev v izpodbijani II izreka sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžan v roku 15 dni povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka 183,36 EUR, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

[JEDRO]

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik pred vložitvijo tožbe toženca ni pozval k plačilu vtoževanega zneska in da tega tožnik v tožbi tudi ni zatrjeval. Tožnik je v tožbi in to ponavlja tudi v pritožbi, zatrjeval le, da je pri CSD opravil poizvedbe glede toženčevega šolanja in prosil za potrdilo o toženčevem šolanju in ugotovitev o toženčevem statusu.

Glede na take navedbe je torej tožnik opravil le poizvedbe o obstoju svoje denarne terjatve zoper toženca iz naslova povračila neutemeljeno plačanih mesečnih preživnin.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedeno sodbo na podlagi pripoznave je sodišče prve stopnje razsodilo, da mora toženec tožniku plačati 1.815,00 EUR v 15 dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje (točka I izreka). O stroških pravdnega postopka je odločilo v točki II izreka tako, da mora tožeča stranka v 15 dneh od vročitve sodbe povrniti toženi stranki njene pravdne stroške 223,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

2. Tožnik je s pritožbo izpodbijal odločitev pod točko II izreka zamudne sodbe sodišča prve stopnje, izpodbijal je torej le sklep o stroških (166. člena ZPP). V pritožbi je navajal, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter nepravilno uporabilo materialno pravo. Dejansko stanje je zmotno ugotovljeno. Toženec je polnoletna oseba, s tožnikom noče komunicirati in tožnika ni obveščal o svojem statusu in izpolnjevanju študijskih obveznosti. Tožnik je zato 5. 6. 2020 opravil poizvedbo pri CSD ... glede šolanja toženca in hkrati CSD zaprosil za potrdilo o šolanju toženca zaradi uveljavljanja olajšav pri dohodnini na podlagi predhodnih plačil preživnine.

Na podlagi poizvedbe tožnika je CSD ... toženca pozval na razgovor, da pojasni svoj status ter predloži dokazila, toženec pa se vabilu ni odzval. Tožnik je, ko je prejel informativni izračun dohodnine za leto 2019, ugotovil, da mu ni priznana olajšava za plačano dohodnino zaradi tega, ker je bil toženec redno zaposlen, zaposlen je bil vse od novembra 2019 dalje, o tem pa tožnika kot preživninskega zavezanca nikoli ni obvestil in je neutemeljeno prejemal preživnino. To okoliščino redne zaposlitve je toženec tožniku zavestno zamolčal. Tožnik je zaradi tako opisanega stanja zoper toženca vložil tožbo za ukinitev preživninske obveznosti in tudi za vrnitev neupravičeno plačanih preživnin za obdobje od novembra 2019 do septembra 2020.

Navedba sodišča v obrazložitvi sodbe, da bi tožnik moral toženca pozvati na vračilo neupravičeno prejetih štipendij, je neutemeljena, saj do sestave te pritožbe še vedno obstaja preživninska obveznost tožnika do toženca, ker Okrožno sodišče v Celju v ločenem postopku doslej še ni odločilo o ukinitvi preživninske obveznosti in je toženec kljub vsem opisanim okoliščinam še vedno zavezan tožencu plačevati preživnino. Vložitev te tožbe brez predhodnega pozivanja na vrnitev neupravičeno pridobljene preživnine je bila nujna iz razlogov: ker še vedno obstaja izvršilni naslov za plačevanje preživnine, ker toženec noče komunicirati s tožnikom, ker se toženec ni odzval na poziv CSD, da predloži dokazila glede njegovega študentskega oziroma zaposlitvenega statusa, ker je toženec ves čas vedel, da neupravičeno prejema preživnino in na to nikoli ni opozoril tožnika, temveč je to dejstvo namerno zamolčal in prekrival dejansko stanje in ker v odgovoru na tožnikovo tožbo za ukinitev preživninske obveznosti toženec ni soglašal z ukinitvijo preživnine in s tem tudi z vrnitvijo neupravičenih zneskov.

Predlagal je ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane odločitve tako, da se tožencu naloži plačilo vseh pravdnih stroškov.

3. V odgovoru na pritožbo je toženec prerekal pritožbene navedbe in predlagal zavrnitev pritožbe, zahteval pa je povrnitev pritožbenih stroškov. Navajal je, da niti ni sporno, da ni prejel nobenega tožnikovega zahtevka za plačilo preživnine, če bi ga prejel, bi šel takoj do sedanje pooblaščenke, ki bi mu pojasnila, da v primeru, če je zaposlen, ni upravičen do preživnine ne glede na to, da je vpisan v redni študij in izpolnjuje redne študijske obveznosti. Toženec bi tožnikov poziv izpolnil brez nepotrebnih sodnih stroškov, toženec je kontaktiral tožnika in pri njem pridobil TRR za vračilo zahtevanega zneska in enako bi lahko storil tožnik do toženca, ne pa da je brez povoda vložil tožbo po odvetniku.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik pred vložitvijo tožbe toženca ni pozval k plačilu vtoževanega zneska in da tega tožnik v tožbi tudi ni zatrjeval. Tožnik je v tožbi in to ponavlja tudi v pritožbi, zatrjeval le, da je pri CSD ... opravil poizvedbe glede toženčevega šolanja in prosil za potrdilo o toženčevem šolanju in ugotovitev o toženčevem statusu.

6. Glede na take navedbe je torej tožnik opravil le poizvedbe o obstoju svoje denarne terjatve zoper toženca iz naslova povračila neutemeljeno plačanih mesečnih preživnin. Tožnik z dopisom z dne 5. 6. 2020 pri centru za socialno delo ni posredoval, da bi le-ta pozval toženca na plačilo, oziroma vrnitev iztoževanega zneska. Toženec torej ni bil seznanjen s tožnikovo terjatvijo in ni bil pozvan na njeno plačilo. Zato ni pravno pomembno dejstvo, da se toženec ni odzval na vabilo CSD in ni prišel na razgovor, saj bi ta bil opravljen glede na tožnikovo zaprosilo le glede njegovega statusa.

7. Glede na dejstvo, da je v odgovoru na tožbo toženec tožbeni zahtevek pripoznal in vtoževani znesek tožniku tudi takoj plačal, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da toženec ni dal povoda za tožbo in mu mora zato tožnik povrniti pravdne stroške.

8. Tožnik ni izpodbijal odločitve o višini pravdnih stroškov, ki jih mora povrniti tožencu, sodišče prve stopnje pa je v točki 6. obrazložitve izpodbijane odločitve o stroških pojasnilo višino priznanih stroškov tožencu v obsegu nagrade pooblaščencu po Odvetniški tarifi (OT, Uradni list RS, št. 2/2015) za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 21/1 OT), pripadajoče materialne stroške 2 % (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV (drugi odstavek 2. člena OT).

9. Pritožbeno sodišče je še ugotovilo, da izpodbijani sklep ni obremenjen z nobeno od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora samo paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo določbo 157. člena ZPP.

10. Ker pa je pritožbeno sporen le znesek stroškov 223,99 EUR, gre po tar. št. 21/1 v zvezi s tar. št. 18 OT pooblaščencu nagrada od te vrednosti v višini 250 točk in ne 375 točk, kot je priglasil toženec. Ob upoštevanju 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV ter vrednosti točke 0,60 EUR znašajo potrebni pritožbeni stroški toženca 183,36 EUR in toliko mu mora povrniti tožnik v roku 15 dni, v primeru zamude pri plačilu pa tudi zakonske zamudne obresti, ker jih je toženec zahteval (2. člena ZPP).

11. Glede na obrazloženo je pritožba neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo izpodbijano odločitev (2. točka 365. člena v zvezi s 366. členom in v zvezi s 166. členom ZPP).

12. O stroških pritožbenega postopka pa je odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato mora tožencu povrniti pritožbene stroške 183,36 EUR.