Supreme Court allows review to examine if the 25-month verification deadline violates property rights and ECHR case law.

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je skladna s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, ter s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji, št. 60642/08, z dne 16. julija 2014, razlaga prvega odstavka 11. člena ZNISESČP, ki izključuje osebe iz povračilne sheme zgolj na podlagi zamude roka za vložitev zahteve za verifikacijo?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je skladna s pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, ter s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji, št. 60642/08, z dne 16. julija 2014, razlaga prvega odstavka 11. člena ZNISESČP, ki izključuje osebe iz povračilne sheme zgolj na podlagi zamude roka za vložitev zahteve za verifikacijo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, št. 0042-412/2018/2 z dne 10. 10. 2018, s katerim je bila tožnikova zahteva za verifikacijo devizne vloge zavržena.

2. Iz obrazložitve sodbe Upravnega sodišča izhaja, da je tožnik zamudil rok za vložitev zahteve za verifikacijo devizne vloge. Glede tožbenih navedb, da je rok za vložitev zahteve iz prvega odstavka 11. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi 60642/08 (v nadaljevanju ZNISESČP) za učinkovito varstvo pravic prekratek, je presodilo, da petindvajsetmesečno obdobje predstavlja razumno časovno omejitev za vložitev zahteve za verifikacijo, kar potrjujejo tudi številne pravočasno vložene zahteve. Pojasnilo je, da je toženka objavila javni poziv za vlaganje zahtev za verifikacijo neizplačanih deviznih vlog v Uradnem listu Republike Slovenije in dveh dnevnih časopisih, ki izhajajo na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ter na svoji spletni stranki, tako da so se lahko naslovljenci še pred začetkom teka roka za vložitev zahteve seznanili s postopkom uveljavljanja svojih pravic. Poleg tega je bil ZNISESČP objavljen že 3. 7. 2015, zato so se naslovljenci lahko seznanili z njegovo vsebino že pred njegovo uveljavitvijo.

3. Tožnik je na Vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in predlagal, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zaradi rešitve pomembnega pravnega vprašanja, glede ustavnoskladne razlage zakonsko določenega roka za vložitev zahteve za verifikacijo kot materialno prekluzivnega roka z vidika zatrjevane kršitve pravice do zasebne lastnine in do mirnega uživanja premoženja.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu tožnika za dopustitev revizije v tem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Tožnik navaja, da je interpretacija roka iz prvega odstavka 11. člena ZNISESČP kot materialnega prekluzivnega napačna in neskladna z Ustavo Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji, št. 60642/08, z dne 16. julija 2014. Posledično naj bi zaradi te neskladnosti, z zavrženjem njegove zahteve za verifikacijo, prišlo do nedopustne kršitve njegove pravice do mirnega uživanja premoženja iz 1. člena Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Gre za pomembno pravno vprašanje razlage prvega odstavka 11. člena ZNISESČP z vidika primernosti same določitve roka za vložitev zahteve za verifikacijo in s tem povezane skladnosti z Ustavo in sodbo ESČP. Navedeno vprašanje je pomembno za pravno varnost vseh upravičencev, ki zahteve niso vložili v roku, o njem pa Vrhovno sodišče še ni odločalo.