Appeal dismissed; court held revocation of license suspension during probation for a new serious traffic offense is mandatory under ZP-1.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v višini 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

[JEDRO]

Poleg tega, da je definicija hujšega prekrška povsem jasna in nedvoumna, je potrebno poudariti, da pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v času preizkusne dobe ne gre zgolj za stopnjo konkretnega ogrožanja varnosti cestnega prometa v danih okoliščinah, temveč tudi za dolžnost storilca do spoštovanja cestno prometnih predpisov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilčev zagovornik, ki smiselno uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter odločitve o sankcijah (3. in 4. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni oziroma ga razveljavi.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je storilec v času preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 17. 1. 2020, ki je začela teči 9. 2. 2020 in bi se iztekla 9. 5. 2021, storil hujši prekršek, saj mu je bila s plačilnim nalogom Postaje prometne policije C. z dne 19. 12. 2020, ki je postal pravnomočen 29. 12. 2020, zaradi prekrška storjenega 19. 12. 2020 z motornim vozilom B kategorije, poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 3 kazenske točke v cestnem prometu. Ker drugi odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je sodišče prve stopnje ob zgoraj povzetih ugotovitvah storilcu utemeljeno in zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5. Iz povzete določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku, nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti. Prav tako je glede na definicijo iz drugega odstavka 23. člena ZP-1 povsem jasno, kaj šteje za hujši prekršek, zaradi česar je za presojo zakonitosti izpodbijane odločitve nerelevantno mnenje storilca, da pri prekršku, ki ga je storil 19. 12. 2020, vendarle ne gre za hujši prometni prekršek. Da predstavlja kršitev cestnoprometni predpisov, ki jo je storilec storil 19. 12. 2020, hujši prekršek, je namreč ocenil že zakonodajalec, ko je za tovrstni prekršek predpisal obvezen izrek 3 kazenskih točk. Tako so nerelevante pritožbene navedbe, da je bil prekršek storjen v soboto ob 12.11 uri na ... ulici, da je storilec prekoračil hitrost med 10 in 20 km/h, da pri tem ni nikogar ogrožal, saj glede na uro in dan storitve prekrška in glede na ukrepe zaradi epidemije ni bilo prometa na cesti, in da je zato izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prestroga in nesorazmerna kazen. Poleg tega, da je definicija hujšega prekrška povsem jasna in nedvoumna, je potrebno poudariti, da pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v času preizkusne dobe ne gre zgolj za stopnjo konkretnega ogrožanja varnosti cestnega prometa v danih okoliščinah, temveč tudi za dolžnost storilca do spoštovanja cestno prometnih predpisov. Od storilca, ki mu je zaradi doseženih 18 kazenskih točk že bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in mu je sodišče podelilo dodatno možnost, da vozniško dovoljenje obdrži, če v preizkusni dobi ne bo storil hujšega prekrška in bo izpolnil predpisane obveznosti po Zakonu o voznikih, se namreč pričakuje, da bo še bolj dosledno spoštoval cestno prometne predpise (ki jih sicer morajo upoštevati vsi udeleženci cestnega prometa) in bil pri udeležbi v cestnem prometu še posebej previden in pazljiv. Storilec pa s storitvijo hujšega prekrška v času preizkusne dobe izkaže, da tega zaupanja ni upravičil.

6. Storilec v obravnavani zadevi pa bi moral cestno prometne predpise spoštovati še toliko bolj, saj je njegova zaposlitev odvisna od veljavnega vozniškega dovoljenja, ker kot navaja zagovornik je storilec voznik taksija in je zaposlen zgolj za določen čas, brez veljavnega vozniškega dovoljenja pa mu delodajalec ne bo podaljšal pogodbe o zaposlitvi, zaradi česar bo zapadel v veliko socialno stisko. Čeprav pritožbeno sodišče verjame, da lahko na podlagi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za storilca nastopijo neugodne posledice, na kar bi moral storilec razmišljati že pred tem, na podlagi tega ne more spremeniti izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje. Sodišče namreč nima zakonske podlage, da bi z morebitnim podaljšanjem preizkusne dobe kljub storitvi hujšega prekrška v času preizkusne dobe odločilo, da se odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši, kot to predlaga zagovornik v pritožbi.

7. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.