Enforcement petition dismissed for failure to concretize the basis and enforceable document as required by law.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik krije sam svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Četudi upniku verodostojne listine ni treba priložiti, pa ta mora obstajati in se upnik ne sme izogniti njeni določni navedbi. Gola označba vrste verodostojne listine v obrazcu predloga, ne da bi bila ta tudi konkretizirana, ne zadošča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za izvršbo.

2. Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da ni pravne podlage za zavrženje predloga za izvršbo. Označitev listine je bila jasna, tudi naveden datum in od koga je bil opravljen odkup terjatve. Meni, da bi moralo sodišče predlog vsebinsko presojati šele po ugovoru dolžnice. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, tudi če je vložen na elektronskem obrazcu, mora vsebovati obvezne zakonske sestavine. Razen oznake strank, mora upnik tudi določno navesti obveznost, verodostojno listino, zahtevek in temelj zahtevka (drugi odstavek 41. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ). Upnikova edina navedba v predlogu v tej zvezi „Odkup terjatve z dne 15. 2. 2021 (Žolt Lazar)“, ne zadošča pojasnjeni zakonski zahtevi konkretizirane opredelitve. Čeprav je pri tem upnik označil, da gre za po zakonu overjeno zasebno listino ali listino, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine, je ostal njegov predlog premalo konkretiziran.

5. Odkup terjatve je namreč le opredelitev razmerja med prodajalcem terjatve in njenim kupcem, ki pa se nanaša na drugo pravno razmerje (med imetnikom terjatve in dolžnikom glede prodane terjatve), ki pa je ostalo neopredeljeno, s tem pa tudi nepojasnjen temelj zahtevka. Upnik namreč glede na zahtevek ne uveljavlja sodnega varstva zoper pogodbeno stranko iz prodajne pogodbe, ki jo je tudi navedel (Ž.L.), ampak zoper tretjo osebo.

6. Ta tretja oseba, navedena kot dolžnik, pa se lahko v obravnavanem postopku učinkovito brani le, če upnik poda dovolj ustreznega procesnega gradiva (določno in izčrpno opredeljen temelj, obveznost in verodostojna listina). Zaradi zakonske zahteve obrazloženosti ugovora (prvi in drugi odstavek 61. člena ZIZ) mora sodišče prve stopnje zagotoviti dosledno enakovredni položaj stranka v postopku (22. člen Ustave RS) že v fazi izdaje sklepa o izvršbi s tem, da izpolnitev zakonskih zahtev glede obveznih sestavin predloga, ki se nanašajo na opredelitev razmerja med upnikom in dolžnikom, presoja strogo, saj je upnik tisti, ki nosi trditveno in dokazno breme glede sodno uveljavljane obveznosti. 1

7. Četudi upniku verodostojne listine ni treba priložiti, pa ta mora obstajati in se upnik ne sme izogniti njeni določni navedbi. Gola označba vrste verodostojne listine v obrazcu predloga, ne da bi bila ta tudi konkretizirana, ne zadošča.

8. Prav tako navedba pravnega posla odkupa terjatve ni hkrati tudi opredelitev verodostojne listine, ki je lahko le tista, ki je zakonsko določena v 23. členu ZIZ, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Kot je bilo že pojasnjeno glede obveznih sestavin predloga, je opredelitev posla (temelja zahtevka) ločena sestavina od določne opredelitve verodostojne listine o obveznosti iz navedenega posla.

9. Po pojasnjenem je sodišče prve stopnje nepopolni predlog pravilno zavrglo.

10. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

1 O zagotavljanju ustavnega jamstva enakosti (orožij) v obravnavanem postopku USRS Odločba Up-854/05 in VSRS Sklep II Ips 24/2013.