Supreme Court dismisses review application regarding land registry errors and good faith acquisition principles.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica uveljavlja stvarnopravno varstvo lastninske pravice na parceli št. 2092/2 k. o. ... Vložila je izbrisno tožbo. Tožnica sicer nikoli ni bila lastnica nepremičnine s takšno parcelno številko. Vendar pa je bil prostorsko odmerjen del zemeljske površine, ki danes nosi oznako s prej navedeno parcelno številko, v njeni lasti. Vpisana je bila tudi v zemljiški knjigi, in sicer kot lastnica parc. št. 2092/3 k. o. ... Ta parcelna številka je opisovala isti prostorsko odmerjen del zemeljske površine, kot jo sedaj opisuje parc. št. 2092/2 k. o....

2. Vir problema je nastal, ko je pri usklajevanju podatkov digitalnega katastra Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Koper, Geodetska pisarna Sežana, zagrešila napako in parc. št. 2092/3 k. o. ... pomotoma preštevilčila v parc. št. 2092/2 k. o. ... Zaradi dvotirnih in napačnih geodetskih evidenc je nastal položaj, ko je pri sedanji parc. št. 2092/2 k. o. ... postal vpisan A. A. Ko je ta umrl, se je na podlagi sklepa o dedovanju pri sporni parceli vknjižil B. B. Ta je kasneje nepremičnino s pogodbo z 8. 12. 2011 prodal tožencu.

3. Sodišče prve stopnje je v četrtem sojenju zavrnilo primarni in oba podredna tožbena zahtevka.

4. Sodišče druge stopnje je potem, ko je opravilo pritožbeno obravnavo, pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku, da je vknjižba lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 2092/2 k. o. ... na ime toženca neveljavna ter da se vzpostavi prejšnje stanje tako, da se izbriše lastninska pravica toženca in znova vpiše lastninska pravica v korist B. B.

5. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem Vrhovnemu sodišču zastavlja naslednja vprašanja:

◦ kje so meje poizvedovalne (raziskovalne) dolžnosti pridobitelja nepremičnine, ki so relevantne za presojo njegove dobre vere, ko ta nastopa v vlogi nadaljnjega pridobitelja lastninske pravice v smislu drugega odstavka 244. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1);

◦ ali ne gre za ustavno nedovoljeno diskriminacijo, ko sodišče nudi pravno varstvo domnevnemu lastniškemu posestniku zoper dobrovernega zemljiškega lastnika, če je prvi dolgoletno pasiven glede zavarovanja svojih koristi, drugi pa zgolj zaupa v zemljiško knjigo;

◦ do kje je sploh še obseg in domet načela zaupanja v zemljiško knjigo, če za pravnoposlovnega pridobitelja lastninske pravice zahtevamo raziskovalno dolžnost, in ali ni slednje načelo zaradi raziskovalne dolžnosti s tem izvotljeno;

◦ na podlagi česa dati prednost pasivnemu domnevnemu lastniškemu posestniku pred zemljiškoknjižnim lastnikom, če pa pravo pozna načelo zaupanja v zemljiško knjigo in načelo „volenti non fit iniuria“;

◦ ali je dejstvo, da je bil postopek večkrat razveljavljen v pritožbi, zadosten razlog, da višje sodišče samo odloči s sodbo diametralno nasprotno in s tem stranki odvzame možnost učinkovitega pravnega sredstva zoper odločitev, saj mu ostane le še izredno pravno sredstvo.

6. Predlog ni utemeljen.

7. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).