Supreme Court dismisses appeal for admissibility regarding establishment of condominium ownership via pre-2003 agreement.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's application for permission to appeal the second-instance judgment. The lower courts had determined that the parties held separate ownership of specific apartment units and shared ownership of common areas, rejecting the defendant's claim for condominium ownership based on a pre-2003 construction agreement. The court found the conditions for admissibility under the Code of Civil Procedure were not met, ruling that the appeal did not raise a question of law sufficient for review.
Legislator headnote
AI generated367.a(1) ZPP; 367.c(2) ZPP: An application for permission to appeal is inadmissible if the conditions for admissibility under the first paragraph of Article 367a of the Code of Civil Procedure are not met, specifically when the appeal does not raise a question of law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnik in toženec sta bila v nepravdnem postopku zaradi razdružitve solastne nepremičnine v k. o. ... napotena na pravdo, da dokažeta višji solastninski delež na nepremičnini, kot izhaja iz zemljiškoknjižnih podatkov (tožnik ¾ in toženec ¼). Tožbo sta vložila oba, sodišče pa je obravnavanje njunih tožb v obravnavani pravdi združilo v skupno obravnavanje.
2. Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka), toženčevemu primarnemu tožbenemu zahtevku pa je ugodilo, in sicer je ugotovilo, da je toženec izključni lastnik stanovanja - posameznega del stavbe, ki v naravi obsega stanovanje v nadstropju (4. etaža), medetaži (5. etaža) in mansardi (6. etaža), ter solastnik splošnih skupnih delov in zemljišča pod stavbo; za tožnika pa je ugotovilo, da je izključni lastnik stanovanja - posameznega dela stavbe, ki v naravi obsega stanovanje v pritličju (3. etaža), ter solastnik splošnih skupnih delov in zemljišča pod stavbo; odločilo je še, da si morata pravdni stranki medsebojno izstaviti zemljiškoknjižna dovolila za vpis (so)lastninske pravice (II. točka izreka).
3. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da je (v celoti) zavrnilo toženčev tožbeni zahtevek. V preostalem delu je tožnikovo pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4. Toženec v predlogu za dopustitev revizije trdi, da je med njim in staršema obstajal dogovor o skupni gradnji, da bo s skupnimi vlaganji nastala solastnina, in da so se dogovorili tudi o njeni razdelitvi na način, da bo toženec postal lastnik zgornjega stanovanja, tožnik pa spodnjega. Meni, da je treba navedenemu dogovoru priznati pravno podlago za vzpostavitev etažne lastnine na sporni stavbi (ob tem se sklicuje na zadevo VS RS II Ips 639/2006). V nadaljevanju vztraja, da je dovolj določno podal trditve glede dogovora o skupnih prostorih in pripadajočem zemljišču (ob tem se sklicuje na zadevi VSRS II Ips 109/2014 in II Ips 188/2010). Zatrjuje tudi kršitve iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter 22. in 33. člena Ustave. Navrže še, da je sodba sodišča druge stopnje sodba presenečenja (ob tem se sklicuje na zadevo III Ips 42/2013). Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali lahko tudi po 1. 1. 2003 nastanejo stvarnopravna razmerja dejanske etažne lastnine; (2) ali v konkretnem primeru dogovor o skupni gradnji, ki je bil sklenjen pred 1. 1. 2003, predstavlja pravno podlago za tožbeni zahtevek za ustanovitev etažne lastnine na stanovanjski stavbi; (3) ali je v okoliščinah konkretnega primera mogoče določiti deleže pravdnih strank na skupnih delih stanovanjske stavbe in ali je toženec podal zadostno trditveno podlago v zvezi s tem; (4) ali bi sodišče druge stopnje moralo tožencu zagotoviti pravico do obravnavanja pred sodiščem na način, da bi izvedlo materialno procesno vodstvo glede skupnih delov stavbe; in (5) ali je bila tožencu z odločitvijo pritožbenega sodišča kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem.
5. Predlog ni utemeljen.
6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).