Supreme Court dismisses appeal request regarding loan repayment and evidence sufficiency under Slovenian law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for permission to appeal a second-instance judgment ordering loan repayment. The lower courts ruled that the borrower and guarantor must repay 60,000 EUR based on a loan assumption agreement, despite the lender's unproven claims about their inability to fulfill a separate dual obligation. The court denied the appeal because the statutory conditions for allowing a review were not met, specifically regarding the admissibility of the evidentiary arguments raised.
Legislator headnote
AI generatedArt. 367.a, 367.c ZPP; The Supreme Court may not grant permission for a review if the conditions for admissibility are not fulfilled, particularly when the appeal request does not meet the threshold for substantive legal review.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožbeni zahtevek se nanaša na vračilo posojila. Pravdne stranke so 4. 11. 2011 sklenile pogodbo, ki so jo poimenovale Posojilno prevzemna pogodba. Iz nje izhaja, da je posojilodajalec - tožnik drugemu tožencu kot posojilojemalcu posodil 60.000 EUR in da je ta dolg prevzela tudi prva toženka. Prva toženka se je zavezala, da bo prevzeti dolg odplačala v obdobju 30 dni. Tožnik se je s prevzemom dolga strinjal.
2. Sodišče prve stopnje je tožencema naložilo, da sta tožniku dolžna nerazdelno plačati 60.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 12. 2011 dalje do plačila.
3. Sodišče druge stopnje je pritožbo prve toženke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.
4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje prva toženka vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem Vrhovnemu sodišču zastavlja naslednja vprašanja:
1) ali lahko sodišče odloči o materialnopravnem ugovoru tožencev iz 101. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi z neizpolnitvijo obveznosti posojilodajalca iz posojilne pogodbe (izročitev posojila) na podlagi nedokazanih trditev tožnika o razpolaganju z zadostnimi sredstvi za izpolnitev svojega dela obveznosti dvostranske pogodbe (določen znesek denarja po prvem odstavku 569. člena OZ in prvem odstavku 571. člena OZ);
2) ali za zadostitev dokaznemu bremenu pri dokazovanju dejstev trditvene podlage tožnika po 212. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zadostuje zgolj dokaz z zaslišanjem tožnika, s katero sicer potrdi obstoj določenega dejstva (v tem primeru obstoj oziroma možnost razpolaganja s 60.000 EUR sredstev, ki naj bi jih izročil tožencema), vendar pa o viru sredstev izpove drugače, kot pa je zatrjeval do konca prvega naroka za glavno obravnavo; ali gre pri tem za nedovoljeno nadomeščanje trditvene podlage z izpovedbami stranke na naroku; in
3) ali se pri sodni presoji o obstoju pravnega razmerja med upnikom in pristopnikom k dolgu po pravni analogiji uporabljajo pravila za ugovore poroka zoper zahtevke upnika (1024. člen OZ).
5. Predlog ni utemeljen.
6. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).