Court dismisses appeal when lawyer withdraws suit under general power of attorney without specific limitation.
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court terminated proceedings due to the withdrawal of the lawsuit, prompting a lay appeal claiming the lawyer lacked authority to withdraw. The appellant argued the lawyer only supplemented the complaint and failed to read the minutes, while the respondent denied any wrongdoing. The appellate court rejected the appeal because a general power of attorney granted to a lawyer implicitly includes the right to withdraw the lawsuit under the relevant procedural law.
Legislator headnote
AI generated95. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP); Če stranka odvetniku da splošno pooblastilo za pravdo brez natančne določbe o omejitvah, ima odvetnik pravico opravljati vsa pravdna dejanja, vključno z umikom tožbe.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Če da stranka odvetniku pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, ima odvetnik pravico opravljati vsa pravdna dejanja, vključno z umikom tožbe.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe ustavilo postopek.
2. Tožnik je vložil laično pritožbo. Višjemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi, ker ni v skladu z dejanskim stanjem, saj odvetnica ni imela pooblastila za umik tožbe. Treba je tožit lastnika oziroma dedinjo, ki je vpisana v ZK, in tistega, ki mu moti posest. Gre za zaroto proti njemu. V nadaljevanju še navaja, da je bila v njegovo korist izdana odločba Bpp, da je odvetnica le „dopolnila tožbo v pristojnost Okrožno sodišče Krško“, da je odvetnico opomnil, da rabi stroškovnik, da ga ni opozorila naj prebere zapisnik, da zanj nima časa, ipd.
3. Toženka je v laičnem odgovoru na pritožbo predlagala sodišču, naj ustavi tožbo, ker je vse, kar je navedeno zoper njo, neresnica.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Odvetnica A. A. je 17. 2. 2021 na sodišče poslala umik tožbe v tej zadevi in predlagala ustavitev postopka. Po vložitvi obravnavane pritožbe je na poziv sodišča odvetnica predložila pooblastilo za zastopanje tožnika. Iz pooblastila izhaja, da jo je 16. 7. 2020, torej pred umikom tožbe v tej zadevi, pooblastil za zastopanje v vseh njegovih pravnih stvareh, civilnih in gospodarskih, pravdnih in nepravdnih, kazenskih in delovno pravnih, kot tudi da v njegovem imenu sklepa poravnave in pogodbe, ga pravno veljavno zavezuje in potrjuje zadostitev njegovih zahtevkov, zlasti tudi sprejema denar in druge vrednote ter za to izdaja pobotnice. Izrecno je v pooblastilu tudi navedeno, da odvetnici daje splošno pooblastilo po veljavnih pravnih predpisih o pravdnem (in drugih) postopku ter da se zavezuje, da bo priznal vse njeno delo v svojem imenu.
6. Če da stranka odvetniku pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, ima odvetnik pravico opravljati vsa pravdna dejanja, vključno z umikom tožbe. To izrecno predpisuje 95. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v 1. točki prvega odstavka. Odvetnica A. A. je torej imela, ko je podala izjavo o umiku tožbe v tej zadevi, za to pooblastilo tožnika. Pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, pa učinkujejo, kot da bi jih opravila sama stranka.
7. Pritožbena trditev, da odvetnica ni imela pooblastila za umik tožbe, torej ne drži. Ostale pritožbene navedbe pa so za izpodbijano odločitev brezpredmetne in ne terjajo odgovora (prvi odstavek 360. člena ZPP). Glede na obrazloženo je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
8. Stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni.