Appeal dismissed; court upheld default judgment as service of process was valid per registered address.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana zamudna sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tretji odstavek 139. člena ZPP določa, da se pravnim osebam sodna pisanja vročajo na naslovu, ki je vpisan v register. Ker je naslov tožene stranke, vpisan v sodni register, v Celju, je sodišče prve stopnje pri vročitvi na ta naslov ravnalo v skladu z ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani zamudni sodbi razsodilo, da je dolžna tožena stranka tožeči plačati 14.630,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 9. 2019 in ji povrniti pravdne stroške v višini 886,32 EUR.

2. Zoper zamudno sodbo se je iz razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP pritožila tožena stranka, predlagala ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijane zamudne sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje z napotilom, da ji sodišče tožbo vroči.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane zamudne sodbe. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

6. Ni podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi naj ne bi utemeljilo razlogov za presojo, da je bila tožba v obravnavani zadevi toženi stranki vročena. Iz vročilnice, pripete k list. št. 14 sodnega spisa, izhaja, da je bila tožba toženi stranki vročena 7. 11. 2019, kar dokazuje podpis na vročilnici. Navedeno v povezavi z dejstvom, da ima vsaka stranka pravico vpogledati v sodni spis (prvi odstavek 150. člena ZPP) in se tudi sama prepričati o podpisani vročilnici, višjemu sodišču omogoča preizkus izpodbijane sodbe (s čimer je ovržen pritožbeni očitek), četudi se sodišče prve stopnje ni izrecno opredelilo do tega, ali je bila tožba toženi stranki pravilno vročena.

7. Ni podana niti absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje tožbe toženi stranki naj ne bi pravilno vročilo. Tožena stranka očita, da sodišče ni upoštevalo, da posluje izključno v Mengšu, v Celju ima le poštni nabiralnik. Tretji odstavek 139. člena ZPP določa, da se pravnim osebam sodna pisanja vročajo na naslovu, ki je vpisan v register. Ker je naslov tožene stranke, vpisan v sodni register, v Celju, je sodišče prve stopnje pri vročitvi na ta naslov ravnalo v skladu z ZPP. Ali ima tam tožena stranka le poštni nabiralnik ali tudi preostanek svoje dejavnosti, za odločitev o pravilnosti vročitve ni bistveno.

8. Prav tako pa tožena stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da zadeve ne bi smelo obravnavati (podaja torej ugovor krajevne nepristojnosti), saj ima registriran naslov v Celju (protislovno zgornji pritožbeni navedbi, da bi sodišče prve stopnje moralo v registru vpisani naslov zanemariti in vročati na naslovu, kjer opravlja svojo dejavnost) in bi zadevo moralo obravnavati tamkajšnje okrožno sodišče. 22. člen ZPP določa, da se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo (prvi odstavek 22. člena ZPP), po uradni dolžnosti pa le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno pristojno (drugi odstavek 22. člena ZPP). S pravilno vročitvijo tožbe in opustitvijo odgovora nanjo se je tožena stranka dejansko odpovedala možnosti podaje ugovora krajevne nepristojnosti, vsebina obravnavane zadeve pa tudi ne določa izključne pristojnosti katerega drugega sodišča. Posledično tudi z ugovorom, da o zadevi ne bi smelo odločati Okrožno sodišče v Ljubljani, tožena stranka ne more uspeti.

9. Ker se tožena stranka zoper odločitev o stroških postopka pritožuje le v posledici odločitve o glavni terjatvi, višje sodišče glede na siceršnje razloge soglaša tudi z odločitvijo sodišča prve stopnje o stroških.

10. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano zamudno sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 155. člena ZPP. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj odločitev višjega sodišča temelji na pravilni uporabi materialnega v zvezi s procesnim pravom, na kar je višje sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Odgovor na pritožbo torej ni prispeval k odločitvi o pritožbi.