Legislator Case Law & Legislation
VSK Sklep VII Kp 43338/2017 ECLI:SI:VSKP:2020:VII.KP.43338.2017 AI generated

Appeal dismissed; legal representative ordered to pay court costs for their own failure to receive summons.

Case Number VSK Sklep VII Kp 43338/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the legal representative's appeal against an order to pay 69.10 EUR in court costs for service of process. The representative argued that shared mailboxes and personal bankruptcy prevented them from receiving the summons, but the court found they had been notified four times previously and failed to collect the final delivery attempts. Consequently, the court ruled that the costs were incurred due to the representative's own negligence and lack of diligence.

Legislator headnote

AI generated

94. odstavek 1. ZKP; 3. odstavek 402. ZKP: Legal representatives must pay procedural costs caused by their own fault, including those for failed service of process due to their inaction or negligence.

Keywords

AI generated
legal representative court costs service of process procedural fault criminal procedure negligence appeal dismissal

Cited Legislation

AI generated
94. odstavek 1. Zakona o kazenskem postopku
3. odstavek 402. Zakona o kazenskem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

[JEDRO]

Sodni izvršitelj je za stroške vročanja dne 29.4.2020 izstavil račun, na podlagi katerega mu je sodišče s sklepom z dne 18.5.2020 za stroške opravljene vročitve priznalo nagrado in potrebne izdatke v skupnem znesku 69,10 EUR. Pri tem gre nedvomno za stroške postopka, ki jih je s pasivnostjo pri vročevanju sodbe oziroma po svoji krivdi povzročila zakonita zastopnica mladoletne oškodovanke. V pritožbi sicer navaja, da imata z bivšim možem še vedno isti poštni nabiralnik in da se zgodi, da včasih obvestila o dospeli pošiljki ne sprejme, vendar pa sodišče ugotavlja, da ji je sodišče skušalo osebno vročiti sodbo kar štirikrat in da je praktično nemogoče, da zakonita zastopnica obvestila o dospeli pošiljki nikoli ni prejela.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo sklenilo, da je dolžna zakonita zastopnica mladoletne oškodovanke PO plačati stroške kazenskega postopka, povzročene po svoji krivdi v višini 69,10 EUR in jih v roku 15 dni po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa nakazati na račun Okrožnega sodišča. Odmerjeni stroški se nanašajo na stroške, priznane sodnemu izvršitelju za njegovo delo pri vročanju sodbe zakoniti zastopnici mladoletne oškodovanke..

2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje zakonita zastopnica mladoletne oškodovanke. V pritožbi navaja, da nikakršnega obvestila pošte o tem, da jo čaka sodna pošiljka ni prejela, kar pripisuje temu, da z bivšim možem še vedno delita isti poštni nabiralnik. Navaja, da je sodbo težko pričakovala, saj je upala, da bo končno pričela prejemati preživnino, sodišče pa ji je namesto tega poslalo plačilni nalog. Denarja za plačilo naloženih ji stroškov nima, saj se nahaja v osebnem stečaju in prejema socialno podporo. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ji plačilo stroškov ne odmeri.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V prvem odstavku 94. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je določeno, da obdolženec, oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak plačajo ne glede na izid kazenskega postopka stroške, nastale s svojo privedbo, preložitvijo preiskovalnega dejanja ali glavne obravnave ali nevložitvijo napovedane pritožbe in druge stroške postopka, ki so jih povzročili po svoji krivdi, kot tudi ustrezno sodno takso.

5. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bila zakonita zastopnica o vročitvi pošiljke obveščena kar štirikrat in sicer 7.5., 4.6., 19.8. in 14.11.2019, vendar se je sodna pošiljka vselej vrnila s pripombo, da je naslovnica ni dvignila. Sodišče prve stopnje je zato dne 10.1.2020 za vročitev sodbe zakoniti zastopnici angažiralo sodnega izvršitelja. Iz poročila slednjega je razvidno, da je sodno pošiljko zakoniti zastopnici skušal vročiti najprej dne 16.1.2020, vendar je na danem naslovu ni našel oz. se na njegovo zvonjenje nihče ni oglasil, zaradi česar ji je pustil ustrezno obvestilo, vendar pritožnice tudi dne 23.1.2020 na domačem naslovu ni našel. Po opravljenih telefonskih poizvedbah pa mu je istega dne pošiljko le uspelo vročiti in sicer ob 18.00 uri v F. Sodni izvršitelj je za stroške vročanja dne 29.4.2020 izstavil račun, na podlagi katerega mu je sodišče s sklepom z dne 18.5.2020 za stroške opravljene vročitve priznalo nagrado in potrebne izdatke v skupnem znesku 69,10 EUR. Pri tem gre nedvomno za stroške postopka, ki jih je s pasivnostjo pri vročevanju sodbe oziroma po svoji krivdi povzročila zakonita zastopnica mladoletne oškodovanke. V pritožbi sicer navaja, da imata z bivšim možem še vedno isti poštni nabiralnik in da se zgodi, da včasih obvestila o dospeli pošiljki ne sprejme, vendar pa sodišče ugotavlja, da ji je sodišče skušalo osebno vročiti sodbo kar štirikrat in da je praktično nemogoče, da zakonita zastopnica obvestila o dospeli pošiljki nikoli ni prejela. Sicer pa v pritožbi navaja, da je komaj čakala sodno odločbo, na podlagi katere bi lahko pričela prejemati preživnino, sodišče pa v zvezi s tem pripominja, da tudi procesna nedisciplina strank postopka prispeva k zavlačevanju postopka. Kolikor pa pritožnica navaja, da se nahaja v osebnem stečaju in da prejema socialno podporo, zaradi katere naloženih ji stroškov postopka ne more plačati, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica v podkrepitev teh svojih pritožbenih navedb nikakršnih dokazil ni priložila, tako, da jih pritožbeno sodišče preizkusiti ne more.

6. Glede na vse navedeno je bilo tako potrebno pritožbo zakonite zastopnice mladoletne oškodovanke kot neutemeljeno zavrniti, odločitev o tem pa opreti na določbo tretjega odstavka 402.čl. ZKP.