Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Ip 1285/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:II.IP.1285.2020 AI generated

Appeal against enforcement order served during bankruptcy proceedings dismissed; case remanded for correct application of insolvency law.

Case Number VSL Sklep II Ip 1285/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Higher Court partially overturned the first-instance decision regarding a payment order served on a debtor during bankruptcy proceedings. The debtor argued the service was improper because the representative lacked authority after the bankruptcy process began, while the lower court had incorrectly applied insolvency statutes. The appellate court ruled that since the enforcement order was issued alongside a provisional execution decision subject to objection, the insolvency provisions only apply once the execution becomes final and ongoing, necessitating a remand for proper legal application.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju, 15. člen; Zakon o postopku izvršbe, 208. člen; Zakon o finančnem poslovanju in preprečevanju pranja denarja, 301. člen: When a payment order and provisional execution decision are issued simultaneously, insolvency-related procedural interruptions apply only after the execution decision becomes final and the creditor's claim verification is published.

Keywords

AI generated
bankruptcy proceedings payment order service enforcement interruption insolvency law application provisional execution creditor claim verification procedural timeline

Cited Legislation

AI generated
Zakon o izvršbi in zavarovanju, 15. člen
Zakon o postopku izvršbe, 208. člen
Zakon o finančnem poslovanju in preprečevanju pranja denarja, 301. člen
Zakon o postopku izvršbe, 205. člen

Cited Case Law

AI generated
VSL Sklep II Ips 403/2010
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi dolžnika zoper 2. in 3. točko sklepa z dne 17. 7. 2020 se ugodi in se sklep v tem delu razveljavi, v ostalem delu zoper točko 1 pa se pritožba zavrne in sklep v tem delu potrdi.

Pritožnik sam krije stroške pritožbe zoper sklep z dne 17. 7. 2020.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 16. 6. 2020 se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

O stroških pritožbe zoper sklep z dne 16. 6. 2020 bo odločeno s končno odločbo.

[JEDRO]

Ker drži pritožbena trditev, da je sodišče plačilni nalog z dne 21. 5. 2020, to je že po objavljenem oklicu o začetku stečajnega postopka, vročalo dolžniku po njegovem pooblaščencu, ki je dolžnika zastopal lahko le do uvedbe pravnih posledic stečajnega postopka, namesto stečajnemu upravitelju, vročitev plačilnega naloga ni bila pravilna, posledično pa tudi niso mogle nastopiti pravne posledice zaradi neplačila sodne takse, ki jih predvideva peti odstavek 29.b člena ZIZ.

Pravne posledice iz 132. člena ZFPPIPP, na katere se sklicuje pritožnik v pritožbi, je treba uporabiti le za primer, ko je izvršilni postopek že v fazi opravljanja izvršbe ne pa tudi, ko je zadeva še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga.

S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče izda hkrati tudi plačilni nalog, dolžnik pa je vložil ugovor, s katerim je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbijal v celoti in ker o ugovoru še ni pravnomočno odločeno, sklep o izvršbi še ni postal pravnomočen in se izvršba tudi še ne opravlja. Postopek je tako še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga.

Ker sta v postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine združena tako izdaja plačilnega naloga kot tudi dovolitev izvršbe, je to potrebno upoštevati tudi pri odločanju o pravnih posledicah postopka insolventnosti nad insolventnim dolžnikom. Glede na navedeno sodišče prve stopnje o prekinitvi izvršilnega postopka pravilno ni odločilo na podlagi določbe 132. člena ZFPPIPP, temveč prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

O razmerju med določbo 208. člena ZPP in 301. člena ZFPPIPP se je sodna praksa že izrekla, med drugim tudi Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 403/2010. Tako je zapisano, da pravna razlaga določb 301. člena ZFPPIPP narekuje sklep, da ZFPPIPP kot kasnejši predpis ni derogiral določbe prvega odstavka 208. člena ZPP in da se postopek lahko nadaljuje tudi s prevzemom s strani stečajnega upravitelja, vendar razlaga določb 301. člena ZFPPIPP določa le časovno gledano najzgodnejši trenutek, ko se postopek lahko nadaljuje. Nadaljuje pa se lahko šele po objavi sklepa o preizkusu terjatev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S sklepom sodišča prve stopnje z dne 16. 6. 2020 je sodišče prve stopnje štelo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi za umaknjen.

2. Zoper navedeni sklep je dolžnik po zakonitem zastopniku, to je stečajnemu upravitelju, vložil pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je bil med izvršilnim postopkom nad dolžnikom s sklepom opr. št. St 000/2020 z dne 18. 5. 2020 začet postopek osebnega stečaja. Prvi odstavek 244. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) določa, da pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka. V nadaljevanju prvi odstavek 245. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP določa, da z dnem začetka postopka osebnega stečaja prenehajo veljati pooblastila, ki jih je dolžnik izdal pred začetkom stečajnega postopka. Prav tako je potrebno v skladu z 251. členom v povezavi s 383. členom ZFPPIPP po začetku stečajnega postopka stečajnemu dolžniku namenjena sodna pisanja vročati upravitelju (251. člen ZFPPIPP v zvezi s 383. členom ZFPPIPP), saj slednji z začetkom stečajnega postopka pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika (drugi odstavek 245. člena v zvezi s 383. členom ZFPPIPP). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče vročalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor z dne 21. 5. 2020 dolžniku. Ker pa je bil nad dolžnikom dne 18. 5. 2020 začet postopek osebnega stečaja, sodišče plačilnega naloga z dne 21. 5. 2020 sploh ne bi smelo izdati, temveč bi moralo v skladu s tretjim odstavkom 132. člena ZFPPIPP le ugotoviti, da se izvršilni postopek z dnem 18. 5. 2020 ustavi. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, upniku pa naloži plačilo stroškov pritožbe v roku osem dni po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Upnica je odgovorila na pritožbo ter navedla, da sama ni odgovorna za stroške, ki bi ji nastali zaradi vlog stečajnega upravitelja.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče ugotavlja, da drži pritožbena trditev, da je bil nad dolžnikom uveden stečajni postopek s sklepom o začetku postopka osebnega stečaja Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 000/2020 z dne 18. 5. 2020. Držijo tudi pritožbene trditve, ki opozarjajo na določila ZFPPIPP, da je po objavljenem oklicu o začetku stečajnega postopka stečajnemu dolžniku možno vročati sodno pisanje le po stečajnem upravitelju. Ker drži tudi pritožbena trditev, da je sodišče plačilni nalog z dne 21. 5. 2020, to je že po objavljenem oklicu o začetku stečajnega postopka, vročalo dolžniku po njegovem pooblaščencu, ki je dolžnika zastopal lahko le do uvedbe pravnih posledic stečajnega postopka, namesto stečajnemu upravitelju, vročitev plačilnega naloga ni bila pravilna, posledično pa tudi niso mogle nastopiti pravne posledice zaradi neplačila sodne takse, ki jih predvideva peti odstavek 29.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Poleg tega pa je bil izpodbijani sklep izdan tudi v času prekinitve postopka, saj je bil izvršilni postopek prekinjen z dnem 18. 5. 2020, kot bo obrazloženo v nadaljevanju te odločitve.

6. Ker je bila zaradi nepravilne vročitve kršena pravica do izjave dolžnika v skladu z 8. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, ki jo smiselno uveljavlja dolžnik v pritožbi, je bilo potrebno pritožbi ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. S sklepom z dne 17. 7. 2020 je sodišče prve stopnje sklenilo:

(1) Izvršilni postopek se prekine z dnem 18. 5. 2020.

(2) Stečajnega upravitelja A. A. se pozove, da prevzame izvršilni postopek opr. št. VL 27717/2020 v imenu dolžnika B. B., L.

(3) Izvršilni postopek, prekinjen dne 18. 5. 2020, se nadaljuje z dnem izdaje tega sklepa.

9. Zoper navedeni sklep vlaga dolžnik pritožbo po zakonitem zastopniku stečajnemu upravitelju oziroma pooblaščencu zakonitega zastopnika. Pritožbo uveljavlja zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pri tem pa se sklicuje na tretji odstavek 132. člena ZFPPIPP, saj meni, da bi moralo izvršilno sodišče postopek ustaviti, ker upnik še ni pridobil ločitvene pravice na predmetih izvršbe, za katere je bila dovoljena izvršba ob upoštevanju 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP. Predlaga višjemu sodišču, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi, upniku pa naložilo v plačilo stroške pritožbe v roku osem dni po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

10. Upnik tudi tu v odgovoru na pritožbo nasprotuje povračilu kakršnihkoli stroškov tega postopka dolžniku.

11. Pritožba je delno utemeljena.

12. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita in se v izogib ponavljanju višje sodišče sklicuje na pravilno odločitev sklepa sodišča prve stopnje. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe 4. točke prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku in pravilno odločilo, da se izvršilni postopek prekine z dnem 18. 5. 2020, to je z dnem izdaje sklepa o začetku postopka osebnega stečaja. Pravne posledice iz 132. člena ZFPPIPP, na katere se sklicuje pritožnik v pritožbi, je treba uporabiti le za primer, ko je izvršilni postopek že v fazi opravljanja izvršbe ne pa tudi, ko je zadeva še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga.

Iz spisa sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje po predlogu upnika dovolilo izvršbo s sklepom o izvršbi z dne 22. 4. 2020 na podlagi verodostojne listine. Dolžnik je dne 13. 5. 2020 po svojem takratnem pooblaščencu odvetniku C. C. vložil ugovor, torej še pred uvedbo stečajnega postopka, ki je bil uveden dne 18. 5. 2020. Ker je dolžnik torej vložil ugovor zoper sklep o izvršbi še pred začetkom postopka insolventnosti, o ugovoru pa še ni dokončno odločeno, je konkretni izvršilni postopek še v fazi odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine namreč sodišče izda hkrati tudi plačilni nalog, dolžnik pa je vložil ugovor, s katerim je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbijal v celoti in ker o ugovoru še ni pravnomočno odločeno, sklep o izvršbi še ni postal pravnomočen in se izvršba tudi še ne opravlja. Postopek je tako še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. Določbe določbe 132. člena ZFPPIPP, na katere pa se sklicuje dolžnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep, pa se lahko uporabljajo za pravne posledice začetka postopka insolventnosti zoper insolventnega dolžnika le za primer, ko se izvršba že opravlja in je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravnomočen.

Ker sta v postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine združena tako izdaja plačilnega naloga kot tudi dovolitev izvršbe, je to potrebno upoštevati tudi pri odločanju o pravnih posledicah postopka insolventnosti nad insolventnim dolžnikom. Glede na navedeno sodišče prve stopnje o prekinitvi izvršilnega postopka pravilno ni odločilo na podlagi določbe 132. člena ZFPPIPP, temveč prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ta določba predpisuje prekinitev postopka zaradi nastopa stečajnega postopka v pravdnem postopku, torej tudi v postopku izdaje plačilnega naloga glede na 29. poglavje ZPP, s katerim je mogoče primerjati fazo postopka v kateri se nahaja konkretni postopek.

13. Nepravilno pa je sodišče prve stopnje uporabilo v konkretnem primeru prvi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, v kolikor je odločilo pod točko 2 in 3 sklepa. V konkretnem primeru je potrebno uporabiti specialno določbo o nadaljevanju postopka 301. člena ZFPPIPP. Prvi odstavek 301. člena ZFPPIPP določa, da se pravila določena v tem členu uporabljajo, če je upnik za uveljavitev terjatve pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek. Drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP pa določa, da razlogi za prekinitev pravdnega postopka iz prvega odstavka tega člena zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka prenehajo z objavo sklepa o preizkusu terjatev. O razmerju med določbo 208. člena ZPP in 301. člena ZFPPIPP se je sodna praksa že izrekla, med drugim tudi Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 403/2010. Tako je zapisano, da pravna razlaga določb 301. člena ZFPPIPP narekuje sklep, da ZFPPIPP kot kasnejši predpis ni derogiral določbe prvega odstavka 208. člena ZPP in da se postopek lahko nadaljuje tudi s prevzemom s strani stečajnega upravitelja, vendar razlaga določb 301. člena ZFPPIPP določa le časovno gledano najzgodnejši trenutek, ko se postopek lahko nadaljuje. Nadaljuje pa se lahko šele po objavi sklepa o preizkusu terjatev.

14. Glede na navedeno, in ker pritožnik smiselno uveljavlja kršitev določila 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je bilo potrebno pritožbi zoper točko 2 in 3 sklepa z dne 17. 7. 2020 ugoditi in sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ).

15. Višje sodišče je odločilo, da pritožnik sam krije stroške pritožbenega postopka zoper sklep z dne 17. 7. 2020, saj v pretežni meri s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šestim odstavkom 38. člena ZIZ).