Court dismisses appeal regarding proper rights instruction and valid consent to device search.

Pritožba zagovornika obdolženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Obdolženi A. A. je bil pravilno poučen o pravicah iz 4. člena ZKP. Iz prevodov je jasno razvidno, da je obdolženi bil opozorjen na pravico, da „Če pridržani ne more dobiti odvetnika, mu policija na njegovo zahtevo priskrbi odvetnika na račun države, če se ugotovi, da je pravico mogoče zagotoviti z zagotavljanjem odvetnika.“ Po vsebini gre za enak pouk, kot izhaja iz določbe, ki jo citira zagovornik, poleg tega pa sodišče ugotavlja, da ZKP v petem odstavku 4. člena predvideva pisni pouk in določa njegovo vsebino, ki prav tako ne sledi dobesedni formulaciji iz prve povedi četrtega odstavka 4. člena ZKP, pač pa njena vsebina ustreza citirani vsebini prevoda brošure „Obvestilo o pravicah osebe, ki ji je odvzeta prostost“. Obdolženi A. A. je bil torej pravilno poučen tako z vidika oblike (pisno), kot vsebine.

Pritožnik navaja, da iz okoliščine, da je na obrazcu Privolitev za zavarovanje/preiskavo elektronske naprave v polje „vzorec“ vnesena štirimestna šifra, ni mogoče sklepati, da je obdolženi podal soglasje k zavarovanju in preiskavi naprav. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so številke 4152 vnesene v rubriko „vzorec“ v navedenem obrazcu. Za njegovo izpolnjevanje iz navodila izhaja, da se vzorec nanaša na primer, ko je elektronska naprava zaklenjena oziroma zavarovana z varnostnim vzorcem. Gre za vzorec, s katerim se odklepa ekran telefona. Tega policist ni mogel vedeti, vedel pa ga je obdolženi, ki je s tem, ko je povedal, kakšen vzorec uporablja, podal soglasje za pregled elektronske naprave na tako nedvoumen način, da se kljub neizpolnitvi rubrike „soglašam/ne soglašam“, o tem ne poraja noben dvom.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom predlog zagovornikov obdolženih A. A. in B. B. za izločitev dokazov zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje zagovornik obdolženega A. A. iz razloga zmotno ugotovljenega dejanskega stanja po prvem odstavku 373. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se iz spisa izločijo odločba SKP PU Novo mesto o odvzemu prostosti, pridržanju osumljenca A. A. in njegovem pridržanju z dne 24. 8. 2020 (na list. št. 10 in 11), uradni zaznamek SKP PU Novo mesto z istega dne o zbranih obvestilih od imenovanega osumljenca po šestem odstavku 148. člena ZKP na list. št. 33 in 34, privolitev za zavarovanje – preiskavo elektronske naprave z dne 24. 8. 2020 na list. št. 25 in (kot sadež z zastrupljenega drevesa) zapisnik SKP PU Novo mesto z dne 25. 9. 2020 o zavarovanju in preiskavi podatkov elektronske naprave (list. št. 334 do 339), v delu, ki se nanaša na osumljenega A. A.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik navaja, da A. A. ob odvzemu prostosti ni bil dan popoln pravni pouk po 4. členu ZKP. Iz prevodov besedila brošure, s katerim naj bi bil pravno poučen, izhaja, da nikakor ni bilo prevedeno besedilo prve povedi četrtega odstavka 4. člena ZKP in torej o pravici, ki izhaja iz nje, ni bil poučen.

5. Pritožbeno sodišče se pridružuje ugotovitvam prvostopnega sodišča (zlasti v 12. točki izpodbijanega sklepa), da je obdolženi A. A. bil pravilno poučen o pravicah iz 4. člena ZKP. Iz prevodov (list. št. 423, 436 in 437) je jasno razvidno, da je obdolženi bil opozorjen na pravico, da „Če pridržani ne more dobiti odvetnika, mu policija na njegovo zahtevo priskrbi odvetnika na račun države, če se ugotovi, da je pravico mogoče zagotoviti z zagotavljanjem odvetnika.“ Po vsebini gre za enak pouk, kot izhaja iz določbe, ki jo citira zagovornik, poleg tega pa sodišče ugotavlja, da ZKP v petem odstavku 4. člena predvideva pisni pouk in določa njegovo vsebino (Priloga 1), ki prav tako ne sledi dobesedni formulaciji iz prve povedi četrtega odstavka 4. člena ZKP, pač pa njena vsebina ustreza citirani vsebini prevoda brošure „Obvestilo o pravicah osebe, ki ji je odvzeta prostost“. Obdolženi A. A. je bil torej pravilno poučen tako z vidika oblike (pisno), kot vsebine. Glede nadaljnjih pritožbenih navedb o ne/možnosti obdolženčevega odgovora na tako podan pravni pouk ter s tem povezano možnostjo uveljavljanja njegovih pravic, če obdolženi in policist ne govorita istega jezika, se je pritožbeno sodišče že izreklo v 10. točki svojega sklepa V Kp 543549/2020-144 z dne 28. 10. 2020.

6. Pritožnik nadalje izpodbija zaključek, da je obdolženi privolil k zavarovanju in preiskavi zaseženega mu mobilnega telefonskega aparata. Navaja, da iz okoliščine, da je na obrazcu Privolitev za zavarovanje/preiskavo elektronske naprave (listovna številka 25) v polje „vzorec“ vnesena štirimestna šifra, ni mogoče sklepati, da je podal soglasje k zavarovanju in preiskavi naprav. To polje se nahaja desno od polja „PIN/PUK“, vendar gotovo ne gre za številčno PIN šifro obdolženemu zaseženih SIM kartic, saj sploh ne obstaja oziroma če obstaja, zanjo obdolženi ni vedel in je potemtakem policistu ni mogel dati. Zaključuje, da izgleda, da je policist, ki je izpolnjeval obrazec, po nekem svojem vzgibu vanj vnesel neko štirimestno številko, katere pomen ni jasen.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so številke 4152 vnesene v rubriko „vzorec“ v navedenem obrazcu. Za njegovo izpolnjevanje iz navodila (listovna številka 26) izhaja, da se vzorec nanaša na primer, ko je elektronska naprava zaklenjena oziroma zavarovana z varnostnim vzorcem. Ne gre torej za PIN šifro, pač pa za vzorec, s katerim se odklepa ekran telefona. Tega policist ni mogel vedeti, vedel pa ga je obdolženi, ki je s tem, ko je povedal, kakšen vzorec uporablja, podal soglasje za pregled elektronske naprave na tako nedvoumen način, da se kljub neizpolnitvi rubrike „soglašam/ne soglašam“, o tem ne poraja noben dvom. Ob tem, ko je obdolženemu bila v prevodu prebrana privolitev za zavarovanje/preiskavo elektronske naprave in ko je povedal, s kakšnim vzorcem se odpira njegov telefon, ni bilo potrebno nobeno posebno pravno znanje za njegovo razumevanje, da bodo na ta način policisti lahko pregledali zaseženi telefon in vanj vstavljene SIM kartice, saj je to razumljivo vsakemu povprečnemu uporabniku mobilnih telefonov.

8. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožbene navedbe neutemeljene in je odločitev prvostopnega sodišča, da zavrne predlog za izločitev dokazov, pravilna.