Supreme Court dismisses transfer of jurisdiction request citing lack of impartiality grounds for all judges.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Po oceni Vrhovnega sodišča razlogi predloga ne utemeljujejo delegacije pristojnosti. Predlagatelja navajata izločitvene razloge za razpravljajočo sodnico. Ti sami po sebi niso tudi razlog za delegacijo, ki jo hkrati predlagata, saj ne utemeljujeta sklepa, da noben izmed sodnikov tega sodišča ne bi mogel zagotoviti videza nepristranskosti. Tega ne spremeni okoliščina, da je konkretna sodnica hkrati tudi predsednica sodišča. Sodniki so pri sojenju neodvisni od navodil kogar koli, tudi predsednika sodišča. Vezani so zgolj na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS). Okoliščina, da je bila nasprotna stranka tržna inšpektorica, pa tudi ni razlog, zaradi katerega bi bil podan dvom v nepristranskost katerega koli sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pred Okrajnim sodiščem v A. je v teku pravdna zadeva P 24/2019.

2. Tožnika na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlagata prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče z območja Okrožnega ali Višjega sodišča v Ljubljani, razen na Okrajno sodišče v B. Navajata, da predlagata izločitev sodnice C. C., ki je hkrati tudi predsednica Okrajnega sodišča v A. Druga toženka je bivša tržna inšpektorica, ki je delovala predvsem na območju A. in B. in je zato imela veliko stika s sodiščema na tem območju. Nadalje navajata, da se razpravljajoča sodnica in druga toženka tudi osebno zelo dobro poznata in sta včasih tudi skupaj popili kavo na javnem kraju. In končno, da je sodnica postopke, ki tečejo med pravdnimi strankama, vodila pristransko, saj večkrat ni sledila procesnim pobudam s strani tožnikov, hkrati pa je v celoti sledila pobudam nasprotne stranke. Menita, da videza nepristranskosti zato ni. Predodelitev zadeve drugemu sodniku na istem sodišču pa ni mogoča, ker gre za majhno sodišče, razpravljajoča sodnica pa je tudi predsednica sodišča.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Gre za pravni standard, v okviru katerega se presoja, ali je zaradi objektivnih okoliščin lahko podan resen dvom strank postopka in/ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov določenega sodišča.

5. Po oceni Vrhovnega sodišča razlogi predloga ne utemeljujejo delegacije pristojnosti. Tožnika navajata izločitvene razloge za razpravljajočo sodnico. Ti sami po sebi niso tudi razlog za delegacijo, ki jo hkrati predlagata, saj ne utemeljujeta sklepa, da noben izmed sodnikov tega sodišča ne bi mogel zagotoviti videza nepristranskosti. Tega ne spremeni okoliščina, da je konkretna sodnica hkrati tudi predsednica sodišča. Sodniki so pri sojenju neodvisni od navodil kogar koli, tudi predsednika sodišča. Vezani so zgolj na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS). Okoliščina, da je bila druga toženka tržna inšpektorica, pa tudi ni razlog, zaradi katerega bi bil podan dvom v nepristranskost katerega koli sodišča.

6. Glede na navedeno razlogi za delegacijo pristojnosti iz 67. člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog tožnikov zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).