Supreme Court rejects review application as conditions of Article 367a of the Civil Procedure Act are not met.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožniki so trdili, da so na delu nepremičnine parc. št. 251/1 k. o. ... s priposestvovanjem pridobili lastninsko pravico. Glede tega dela cestne trase naj bi bila s prednikoma tožencev 2. 2. 1996 sklenjena prodajna pogodba ter plačana kupnina, s tem dnem naj bi (prvotna) tožnika nastopila dobroverno lastniško posest. Toženca, zemljiškoknjižna lastnika, ki sta parcelo pridobila od oseb, ki sta s tožnikoma sklenili sporno prodajno pogodbo, pa sta se med drugim sklicevala na načelo zaupanja v zemljiško knjigo.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so tožniki solastniki dela parc. št. 251/1 k. o. ..., ki bo z odločbo OGU Celje, na podlagi elaborata parcelacije izvedenca pridobil rezervirano oznako parc. št. 251/8 k. o. ..., in sicer druga tožnica do 5/8 celote, ostali trije tožniki (dediči po pokojnem prvem tožniku) pa vsak do 1/8 celote. Tožencema je naložilo, da sta dolžna dovoliti parcelacijo, kot je to določeno v elaboratu, sicer se bo ta opravila na podlagi naročila tožnikov in pravnomočne sodbe, na stroške tožencev. Zahtevek, ki je po vsebini ustrezal izdaji zemljiškoknjižnega dovolila, je sodišče zavrnilo. Odločilo je še o pravdnih stroških.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožencev delno ugodilo in delno poseglo v odločitev o stroških postopka, sicer pa pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je tudi o stroških pritožbenega postopka.

4. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlagata toženca predlog za dopustitev revizije. Predlagata dopustitev revizije glede vprašanj:

1) Ali odsotnost vknjižbe lastninske pravice ob upoštevanju običajne skrbnosti utemeljuje nedobrovernost priposestvovalca oziroma ali je pravilna razlaga, da na dobrovernost priposestvovalca ne vpliva vknjižba zatrjevane lastninske pravice v zemljiški knjigi tudi, če ta ni bil običajno skrben pri uresničevanju vseh predpostavk za prenos lastninske pravice?

2) Ali odsotnost uporabe ustreznih pravnih sredstev v primeru zavarovanja lastninske pravice, pridobljene na podlagi pravnega posla pred potekom priposestvovalne dobe, utemeljuje nedobrovernost priposestvovalca, čeprav bi priposestvovalec lahko svojo lastninsko pravico uveljavljal na podlagi učinkovitih in obstoječih pravnih sredstev, ki omogočajo zaščito in prenos pridobljene pravice (na temelju zavezovalnega pravnega posla) ter ali ima priposestvovanje, kot način pridobitve lastninske pravice prednost tudi v primeru, ko je bila lastninska pravica pridobljena na podlagi pravnega posla, pa pridobitelj pred potekom priposestvovalne dobe zaradi lastne neskrbnosti ni uporabil obstoječih učinkovitih in primernih pravnih sredstev, ki omogočajo zaščito njegove lastninske pravice in z njimi lahko pride do vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo?

3) Ali je mogoče pridobiti veljaven pravni naslov, če je prišlo do neupoštevanja kogentnih postopkovnih določb, konkretno upoštevanja postopka prodaje kmetijskih zemljišč po Zakonu o kmetijskih zemljiščih?

4) Ali je priposestvovanje mogoče kljub neupoštevanju kogentnih določb zakona, natančneje določb glede postopka prodaje kmetijskih zemljišč?

5) Ali je priposestvovanje mogoče na podlagi nične pogodbe, ki omogoča zaobid kogentnih zakonskih določb in s tem zlorabo kogentnih postopkovnih predpisov?

6) Ali vedenje o dejanski uporabi zemljišča pomeni tudi vedenje o lastninskem stanju tega zemljišča, ki sicer ni vpisano v zemljiško knjigo, in ali takšno vedenje o dejanski uporabi vpliva na dobrovernost strank, ki so pridobile in vpisale svojo lastninsko pravico pred vpisom priposestvovane lastninske pravice tako, da izključuje uporabo drugega odstavka 44. člena Stvarnopravnega zakonika?

7) Ali je priposestvovanje lastninske pravice mogoče na podlagi sklenjene pogodbe o ustanovitvi služnosti?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).