Supreme Court dismisses appeal permission request due to lack of statutory grounds for review.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for permission to appeal a final judgment regarding a loan dispute. The applicant alleged procedural violations concerning the burden of proof and the transfer of funds to a business entity, but the court found no sufficient grounds. Consequently, the request was denied because the statutory conditions for granting permission to appeal were not met.
Legislator headnote
AI generated367. a in 367. c člen Zakona o pravdnem postopku: Predlog za dopustitev revizije se zavrne, če niso izpolnjeni zakonski pogoji za dopustitev.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Ker niso izpolnjeni zakonski pogoji, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnik je od toženke zahteval vračilo posojilo v višini 7.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, tako da je v veljavi obdržalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga je za vračilo posojila izposloval tožnik. Odločilo je še o pravdnih stroških.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo še o pritožbenih stroških.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Zastavlja štiri vprašanja: 1) ali sta sodišči glede vprašanja izročitve posojila toženki pravilno uporabili pravilo o dokaznem bremenu in ali sta z odločitvijo na podlagi dejstev, ugotovljenih s stopnjo verjetnosti, kršili pravilo o odločanju na podlagi dejstev, ugotovljenih s stopnjo gotovosti, oziroma ali sta bili upravičeni o pravno odločilnih dejstvih sklepati na podlagi 215. člena ZPP in v tej posledici dokaznega bremena razbremeniti tožnika; 2) ali sta v posledici kršitve pravila o dokaznem bremenu sodišči kršili načelo enakopravnega obravnavanja strank in s tem tudi posegli v pravico tožene stranka iz 22. člena Ustave; 3) ali je indično sklepanje, na podlagi katerega je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da je toženka prejela denar iz naslova posojilne pogodbe s tožnikom, in ta zaključek potrdilo z nadaljnjim indičnim sklepanjem o prehodu denarnega preliva iz premoženja A. v premoženjsko sfero toženke, skladen z načelom dispozitivnosti, to je oblikovan v okviru dane trditvene podlage pravdnih strank; in 4) ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo v zvezi s prehodom denarnega zneska A. v toženkino premoženjsko sfero iz razloga, ker je toženka družbenica zavoda in v njem posluje; ali sta pravilno uporabili 280. člen OZ, kolikor sta prehod zneska, nakazanega na A., v toženkino premoženjsko sfero podvedli pod abstraktni dejanski stan iz 280. člena OZ in ali pomanjkljiva obrazložitev sodišč v zvezi s prehodom spornega zneska pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena OZ. Njihovo pomembnost utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in njegovega razvoja preko sodne prakse. Zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).