Supreme Court dismisses review request as conditions under Article 367a of the Civil Procedure Act are not met.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani, zato je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo sklep tožene stranke z dne 25. 3. 2019 o razrešitvi tožnika z vodilnega delovnega mesta poslovnega direktorja več klinik; odločilo je, da tožniku na podlagi tega sklepa ni prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki, pač pa je trajalo do 25. 9. 2020, ko se tožnikova pogodba o zaposlitvi sodno razveže (I. točka izreka). Odločilo je, da je nezakonita redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana 25. 3. 2019 ter da mu na njeni podlagi delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, pač pa je trajalo do 25. 9. 2020 (II. točka izreka).

Toženi stranki je naložilo, da tožniku za čas od 10. 4. 2019 do 25. 9. 2020 prizna vse pravice iz delovnega razmerja in delovno dobo, ga prijavi v obvezna socialna zavarovanja in mu obračuna mesečne razlike med plačo 3.057,69 EUR bruto in nadomestilom plače med brezposelnostjo, tožniku pa izplača mesečne razlike z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. dne v mesecu za pretekli mesec (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku plača denarno povračilo v višini 3.057,69 EUR bruto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka izpolnitvenega roka do plačila (IV. točka izreka).

Zavrnilo je višji tožbeni zahtevek za ugotovitev trajanja delovnega razmerja po 25. 9. 2020, za poziv nazaj na delov ter višji reparacijski zahtevek (V. točka izreka). Odločitev temelji na presoji, da je bila razrešitev tožnika s funkcije poslovnega direktorja nezakonita, ker tožnik ni bil razrešen iz nobenega od razlogov, ki so navedeni v pogodbi o zaposlitvi, statutu tožene stranke ter Zakonu o zavodih (ZZav, Ur. l. RS, št. 12/91). Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je nezakonita, ker v odpovedi navedeni razlog (izguba zaupanja) ne pomeni poslovnega razloga v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 89.

člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013). Odločitev o sodni razvezi je sodišče utemeljevalo s tem, da je tožena stranka na vodilno delovno mesto, ki ga je do sporne razrešitve zasedal tožnik, že imenovala drugega delavca in da je porušeno medsebojno zaupanje med strankama. Pri odmeri denarnega povračila je upoštevalo, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen manj kot dva meseca, da je tožnik v času do razveze pogodbe o zaposlitvi uspel uveljaviti reparacijo za sedemnajst mesecev in pol ter da tožnikove zaposlitvene možnosti kljub njegovi starosti, glede na dolgoletne delovne izkušnje na vodilnih delovnih mestih niso neznatne, pri čemer je upoštevalo tudi to, da so te možnosti bistveno okrnjene zaradi medijskih objav o tožnikovi razrešitvi.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za zaposlitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj:

– ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili določilo 118. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013), s tem ko sta ob v sodbah ugotovljenih okoliščinah in interesih obeh pogodbenih strank, kljub zahtevku tožnika po reintegraciji, sodno razvezali pogodbo o zaposlitvi;

oziroma podredno (v kolikor je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen ali pa če sodišče prvega vprašanja ne dopusti),

– ali sta sodišči druge in prve stopnje v zadevi pravilno uporabili materialno pravo, in sicer 118. člen ZDR-1, ko sta tožeči stranki zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi priznali denarno povračilo v višini ene mesečne plače, izplačane v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) dopustilo revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravna vprašanja, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani, zato je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.

7. Sodišče je odločitev sprejelo soglasno.