Appeal dismissed; applicant has sufficient means despite property encumbrances and low income per family member.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the applicant's appeal against the first-instance court's refusal to exempt her from court fees. Although the applicant argued she could not liquidate her mortgaged property to pay fees, the court found her monthly income per family member did not exceed double the minimum social benefit threshold. Consequently, the court ruled she possesses adequate resources to cover living expenses and the fees without endangering her family's subsistence.
Legislator headnote
AI generated8. člen ZSVarPre; 11. člen ZST-1: Where an applicant's income per family member does not exceed double the basic minimum benefit amount, the court must find sufficient means for subsistence and cannot exempt them from court fees based on inability to liquidate mortgaged property.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ker dohodek na družinskega člana ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (8. člen ZSVarPre), se sodišče druge stopnje pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da ima toženka zadostna sredstva s katerimi lahko zagotovi preživljanje sebe in svojih otrok.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo tožene stranke (v nadaljevanju toženka) zoper sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti P 55/2020 z dne 26. 10. 2020.
2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu toženka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona, s predlogom na njegovo spremembo v smislu ugoditve pritožbe oziroma podredno za njegovo razveljavitev sklepa in vrnitev v ponovno odločanje. Pritožba navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, saj trenutno finančno stanje toženki ne dopušča plačilo sodne takse, odmerjene s plačilnim nalogom, prav tako pa tudi ne plačila mesečnih obrokov le te. Je mati treh otrok, za dva plačuje mesečno preživnino 500,00 EUR in ji po plačilu vseh stroškov obveznosti in preživnine ne ostane nič denarja. Je sicer lastnica stanovanjske stavbe --- k.o. X, s pripadajočim zemljiščem-parcelo 556/1 k.o. X, vendar teh nepremičnin sodišče ne bi smelo upoštevati pri ugotavljanju višine sredstev, kajti s to nepremičnino toženka trenutno ne more razpolagati, saj je tožeča stranka vložila predlog za izdajo začasne odredbe na njej in je zato v zemljiški knjigi vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve. Poleg tega v tej stavbi toženka živi in je ne more oddati, niti ne dati v najem oziroma prodati. Zato se ne strinja z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da je z vložitvijo pritožbe pridobila vsaj štiri mesece do plačila prvega obroka sodne takse ter je imela dovolj časa za sklenitev in overitev najemnih ali drugih pogodb ter opravo drugih opravil. Stroškov ne priglaša.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje v predmetnem postopku že meritorno odločilo s sodbo dne 16. 7. 2020, zoper katero je toženka vložila pritožbo, zanjo pa ji je sodišče prve stopnje odmerilo sodno takso v višini 939,00 EUR 1 . Toženka je 16. 10. 2020 predlagala, da se jo oprosti plačila te sodne takse, podredno pa za delno plačilo oziroma odlog oziroma obročno plačilo sodne takse. S sklepom dne 26. 10. 2020 je sodišče prve stopnje njen predlog zavrnilo, dovolilo pa ji je obročno plačilo sodne takse v 10 obrokih po 93,90 EUR. Ker je bil sklep izdan po strokovnem sodelavcu je o pritožbi zoper takšno odločitev odločalo sodišče prve stopnje s sedaj izpodbijanim sklepom, s katerim je toženkino pritožbo zoper sklep z dne 26. 10. 2020 v celoti zavrnilo z ugotovitvijo, da je obseg njenega premoženja in mesečnih prihodkov tako visok, da je plačila sodne takse zmožna brez, da bi bila s tem občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama in njeni družinski člani. 2
5. Pritožba graja ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da bi si toženka lahko iz nepremičnin, katerih lastnica je (stanovanjska stavba --- k.o. X s pripadajočim zemljiščem - parcelo 556/1 k.o. X, pridobila denarna sredstva. V pritožbi o kateri je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom je v zvezi to nepremičnino toženka zatrjevala le, da iz te nepremičnine v tako kratkem času ne bi mogla pridobiti denarnih sredstev, o čemer je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da je z vložitvijo pritožbe pridobila čas vsaj štirih mesecev do plačila prvega obroka sodne takse, dovolj časa pa ima tudi za sklenitev in overitev najemnih ali drugih pogodb. 3 Sodišče druge stopnje se s takšnim stališčem, glede na ugotovljeno siceršnje premoženjsko stanje toženke 4 , strinja.
Ker dohodek na družinskega člana ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (8. člen ZSVarPre), se sodišče druge stopnje pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da ima toženka zadostna sredstva s katerimi lahko zagotovi preživljanje sebe in svojih otrok (en živi z njo, za dva plačuje preživnino), brez da bi bilo zaradi plačila sodne takse v 10 obrokih po 99,30 EUR ogroženo njihovo preživljanje (11. člen Zakona o sodnih taksah - v nadaljevanju ZST-1).
6. Pritožbene trditve, da s stanovanjsko stavbo s pripadajočim zemljiščem, katerih lastnica je, ne more razpolagati, ker je v zemljiško knjigo vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, pri čemer niti ne predloži ZK izpiska, niti ne zatrjuje, da navedenih dejstev ni mogla uveljavljati brez svoje krivde pravočasno v postopku na prvi stopnji (v ugovoru), se štejejo za pritožbeno novoto, ki je kot taka nedopustna in je v pritožbenem postopku ni moč upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).
7. V posledici navedenega, in ker v postopku na prvi stopnji niso bile storjene kršitve, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, je sodišče druge stopnje pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na 2. točki 365. člena ZPP.
8. O stroških ni bilo odločeno, saj le ti niso bili priglašeni.
1 Plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 1. 10. 2020.
2 Živi sama z mladoletnim otrokom, tako znaša dohodek na družinskega člana 491,32 EUR mesečno (kar ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka - 804,36 EUR po 8. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih - ZSVarPre), poleg tega pa je lastnica nepremičnin v skupni vrednosti 177.818,00 EUR ter ima 100 % poslovni delež tako v družbi A. d.o.o., kot tudi v družbi S.g. d.o.o.
3 Točka 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa.
4 Toženka je v zadnjih treh mesecih prejela nadomestilo plače v povprečni višini 1.414,88 EUR, je prejemnica dohodka iz kmetijske dejavnosti mesečno 67,76 EUR ter ima 100 % poslovni delež v dveh družbah - A. d.o.o. in S.g. d.o.o.