Appeal dismissed; private prosecutor's self-filed suit is void due to lack of procedural capacity.

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Zasebni tožilec je dolžan plačati 100,00 EUR sodne takse kot strošek pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ker je namen odvzema poslovne sposobnosti za nastopanje v sodnih postopkih v tem, da se procesno nesposobni stranki v celoti onemogoči samostojno opravljanje procesnih dejanj, so procesna dejanja, ki jih opravi procesno nesposobna oseba sama, neobstoječa oziroma nična ter kot takšna nimajo pravnega učinka. Zato naknadna skrbnikova odobritev strankinega dejanja že pojmovno ni mogoča in z njo nično procesno dejanje ne more konvalidirati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Kamniku je z izpodbijanim sklepom zavrglo zasebno tožbo A. A. zoper obdolženega B. B., da naj bi storil kazniva dejanja razžalitve po prvem odstavku 158. člena KZ-1, žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1 in tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Na podlagi drugega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da je zasebni tožilec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.

2. Zoper sklep sta se kot sopodpisnika pritožila zasebni tožilec in njegova skrbnica, brez navedbe pritožbenih razlogov in s predlogom, da naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in sodišču naloži, da upošteva odobritev zasebne tožbe, ki jo je dne 25.1.2021 podala skrbnica zasebnega tožilca ter nadaljuje s postopkom oziroma, da naj napadeni sklep razveljavi in sodišču naloži, da zasebnemu tožilcu postavi zakonitega zastopnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je potrebno na podlagi prvega odstavka 54. člena ZKP zasebno tožbo zavreči, ker je zasebni tožilec zasebno tožbo vložil sam, čeprav za opravljanje dejanj v sodnih postopkih ni procesno sposoben.

5. Zasebnemu tožilcu je bila namreč s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18.5.2012, pravnomočnim dne 10.10.2012, delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. S tem je zasebni tožilec izgubil pravdno oziroma procesno sposobnost (drugi odstavek 77. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Procesno nesposobna oseba pa ne more samostojno opravljati procesnih dejanj, temveč jo mora pri tem zastopati zakoniti zastopnik (78. člen ZPP).

6. Nasprotno od pritožbenih navedb pri tem ne gre za situacijo, ki jo ureja drugi odstavek 54. člena ZKP. 1 Stranka, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost glede nastopanja pred sodišči, sicer ohranja poslovno sposobnost na drugih področjih, za nastopanje pred sodišči pa ji je poslovna sposobnost v celoti odvzeta, 2 kot to predvideva prvi odstavek 54. člena ZKP. Zato so procesna dejanja, ki jih opravi procesno nesposobna oseba sama, neobstoječa oziroma nična ter kot takšna nimajo pravnega učinka.

7. Pritožba nadalje trdi, da je bil zasebni tožilec v času vložitve zasebne tožbe brez skrbnika, zaradi česar bi mu ga moralo sodišče postaviti, vendar teh pritožbenih navedb ne konkretizira, niti jih ne podkrepi z dokazi. Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da iz odločb in sklepov o skrbništvu za zasebnega tožilca, ki jih je na poziv sodišča dne 23.4.2019 posredoval Center za socialno delo X (priloge C) ne izhaja, da bi bil v času vložitve zasebne tožbe dne 5.12.2016 zasebni tožilec resnično brez skrbnika. Iz podatkov spisa nasprotno izhaja, da je imel zasebni tožilec v času vložitve zasebne tožbe skrbnika, pa je kljub temu procesno dejanje (vložitev zasebne tožbe) opravil samostojno.

8. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje pozvati skrbnico zasebnega tožilca k odobritvi zasebne tožbe oziroma, ker je odobritev kasneje podala samoiniciativno z dopisom z dne 25.1.2021, zasebno tožbo obravnavati.

9. Kadar je stranki delno odvzeta poslovna sposobnost, je potrebno upoštevati razloge za omejitev poslovne sposobnosti. 3 V konkretnem primeru je bila zasebnemu tožilcu poslovna sposobnost odvzeta ravno za aktivnosti, povezane s sodnimi in drugimi uradnimi postopki. Nasprotno od pritožbenega stališča je namen odvzema poslovne sposobnosti za nastopanje v sodnih postopkih ravno v tem, da se procesno nesposobni stranki v celoti onemogoči samostojno opravljanje procesnih dejanj. Zato naknadna skrbnikova odobritev strankinega dejanja že pojmovno ni mogoča in z njo nično procesno dejanje ne more konvalidirati. 4

10. Ker je zasebni tožilec, ki mu je bila odvzeta procesna sposobnost, zasebno tožbo vložil sam in ne preko svojega skrbnika, gre torej za neodpravljivo pomanjkljivost vloge in je takšno zasebno tožbo potrebno zavreči kot nedovoljeno. 5

11. Izpodbijani sklep je tako pravilen in zakonit, prav tako pa ni najti pomanjkljivosti, ki jih sodišče preizkuša po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

12. Ker zasebni tožilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče, na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP, v plačilo naložilo 100,00 EUR sodne takse kot strošek pritožbenega postopka, skladno s tar. št. 7409 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

1 Sodba in sklep VSL II Cp 1350/2015 z dne 30.09.2015, tč. 6.

2 Sklep VSL VII Kp 29291/2016 z dne 10.4.2019.

3 Horvat Štefan, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 130, tč. 2.

4 Sodba in sklep VSL II Cp 1350/2015 z dne 30.09.2015, tč. 6.

5 Sklep VSL VII Kp 29291/2016 z dne 10.4.2019.