Appeal dismissed; losing party must pay court fees to winner and court if winner was fee-exempt.

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške postopka s pritožbo.

[JEDRO]

Ker je torej toženec v postopku propadel mora povrniti tožniku stroške postopka, sodno takso pa sodišču, ker je tožnik ni plačal.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo ugovor toženca zoper plačilni nalog III P 767/2018 z dne 16.12.2020 za plačilo sodne takse v znesku 1.449,00 EUR (I. točka izreka) in odločilo, da je dolžan plačati sodno takso za postopek na prvi stopnji po tar. št. 1111 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v zvezi z drugim odstavkom 15. člena ZST-1 v znesku 1.449,00 EUR skladno s plačilnim nalogom III P 767/2020 z dne 16.12.2020, sicer bo sodišče sodno takso izterjalo (II. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je ves čas postopka izpolnjeval vse pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in da je prejemnik denarne socialne pomoči. Meni, da bi moral tožnik, ki je bil v postopku oproščen plačila sodne takse, katero je z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje naložilo v plačilo tožencu, plačati tožnik sam, ker je v skladu s četrtim odstavkom 15. člena ZST-1 pridobil premoženje, ki presega del takse, ki bi jo moral plačati. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi in toženca oprosti plačila sodne takse v znesku 1.449,00 EUR. Priglaša stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsegu preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu naslovno sodišče procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ne ugotavlja.

5. Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom naložilo tožencu plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji po tar. št. 1111 ZST-1, ki bi jo moral v začetku postopka plačati tožnik, a je bil ta oproščen plačila sodne takse. Ker je tožnik v postopku uspel, sodna taksa pa je del pravdnih stroškov tožnika, ki jih mora zaradi svojega neuspeha v pravdi plačati toženec, je tožencu naložilo tudi plačilo sodne takse, vendar ne na račun tožnika, ker je le-ta dejansko ni plačal sodišču, temveč na račun sodišča. Toženec zmotno meni, da naložene sodne takse, ki sedaj predstavlja pravdne stroške tožnika, ni dolžan plačati, ker je bil v postopku pred sodiščem prve stopnje oproščen plačila sodne takse. V tem primeru, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, gre za povrnitev sodne takse kot dela pravdnih stroškov na račun sodišča, ki mu sodna taksa na začetku postopka ni bila plačana, ker je bila stranka, ki je v pravdi uspela, plačila takse oproščena.

6. V drugem odstavku 15. člen ZST-1 je namreč določeno, da mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila sodnih taks in je v postopku uspela, plačati nasprotna stranka. Taksa se plačuje z namenom, da stranke vsaj delno krijejo stroške, ki nastanejo z delom sodišč. Plačajo se za vse postopke, za katere je tako predpisano. Taksna obveznost za pravdni postopek na prvi stopnji nastane ob vložitvi tožbe (5. člen ZST-1). Če ni oproščena plačila sodne takse, jo takrat plača tožeča stranka. Če je tožeča stranka plačila sodnih taks oproščena, pa takse ob vložitvi tožbe sicer ne plača, vendar pa to ne pomeni, da taksne obveznosti za postopek ni. Takso za postopek je treba plačati, kdo jo bo plačal, pa je odvisno od uspeha v postopku. Tudi takse so namreč del stroškov postopka, saj gre za stroške, ki nastanejo zaradi postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP). O stroških postopka pa se skladno z določili 154. člena ZPP odloča glede na končni uspeh strank v postopku. Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti stroške postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Če stranka, ki je v pravdi zmagala, ni oproščena plačila sodnih taks, je morala takse že plačati, zato ji mora strošek plačila taks povrniti nasprotna stranka. Če pa je stranka, ki je zmagala, plačila sodnih taks bila oproščena, mora nasprotna stranka takso plačati sodišču. 1 Ali je stranka, ki je bila oproščena plačila sodne takse, pridobila premoženje in kakšno, v primeru neuspeha nasprotne stranke za odločitev o plačilu takse ni relevantno. Tako v tem primeru ne pride v poštev četrti odstavek 15. člena ZST-1, na katerega v pritožbi opozarja toženec.

7. Ker je torej toženec v postopku propadel mora povrniti tožniku stroške postopka, sodno takso pa sodišču, ker je tožnik ni plačal. Premoženjsko stanje toženca po obrazloženem za izpodbijano odločitev ni relevantno, ker ZPP ne pozna določbe, po kateri bi bila stranka, ki v postopku ne uspe, oproščena plačila pravdnih stroškov stranke, ki je v postopku uspela.

8. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo toženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker toženec v postopku s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 VSL sklep II Cp 469/2015 z dne 24. 3. 2015.