Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep VIII DoR 81/2021-7 ECLI:SI:VSRS:2021:VIII.DOR.81.2021.7 AI generated

Supreme Court allows appeal regarding employee sick leave pay entitlement during employer-initiated job waiting period.

Case Number VSRS Sklep VIII DoR 81/2021-7
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia granted permission for a review appeal concerning an employee's right to full salary replacement during a period of waiting for a job while simultaneously suffering from illness. The plaintiff argued that the primary reason for non-employment was the employer's delay, not the sickness, and thus should receive 100% compensation for the waiting period rather than sick pay. The court determined that because judicial practice among higher labor courts is inconsistent on this specific issue, the conditions for allowing the review were met to ensure uniform application of the law.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 367.a odst. 1: The Supreme Court may permit a review appeal when the lower court's decision deviates from established Supreme Court practice or when higher court practice is inconsistent, provided the issue is significant for legal certainty or the development of law.

Keywords

AI generated
review appeal permission waiting for job sick leave compensation inconsistent judicial practice labor law uniformity salary replacement entitlement employer initiated absence

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Pdp 1338/2010
Employment contract termination during sick leave delayed until sick leave ends; lawyer fees reduced for single session.
I Cgp 291/2019
Višje delovno in socialno sodišče je v zadevi Pdp 1338/2010 zavzelo drugačno stališče, medtem ko je stališče Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi I Cgp 291/2019 enako kot v tem delovnem sporu.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delavec, ki je odsoten z dela zaradi čakanja na delo, pa v tem času zboli in ima s strani osebnega zdravnika oziroma Zavoda za zdravstveno zavarovanje odobren bolniški stalež, upravičen za ta čas do nadomestila plače, ki pripada delavcu za čas čakanja na delo ali do nadomestila plače, ki pripada delavcu za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delavec, ki je odsoten z dela zaradi čakanja na delo, pa v tem času zboli in ima s strani osebnega zdravnika oziroma Zavoda za zdravstveno zavarovanje odobren bolniški stalež, upravičen za ta čas do nadomestila plače, ki pripada delavcu za čas čakanja na delo ali do nadomestila plače, ki pripada delavcu za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači za čas od februarja 2016 do junija 2017, od septembra 2017 do novembra 2018 in za februar 2019. Tožnica je imela od 18. 5. 2015 odrejeno čakanje na delo, vendar pa je bila v navedenih obdobjih na podlagi odločb ZZZS nezmožna za delo. V tem času ji toženka po presoji sodišča prve stopnje upravičeno ni izplačevala nadomestila plače v višini 100% od osnove (za čakanje), pač pa nadomestilo, ki pripada delavcu v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni. Sodišče druge stopnje je s presojo soglašalo.

2. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije kot pomembno izpostavlja vprašanje, ali je delavec, ki je odsoten z dela zaradi čakanja na delo iz razlogov na strani delodajalca, pa v času čakanja na delo zboli in ima s strani osebnega zdravnika oziroma Zavoda za zdravstveno zavarovanje odobren bolniški stalež, hkrati pa še vedno velja sklep o čakanju na delo doma, upravičen do izplačila 100% nadomestila plače, ker je primarni razlog, zaradi katerega ne dela, čakanje na delo. Meni, da gre za pomembno pravno vprašanje, glede katerega praksa višjih sodišč ni enotna. Višje delovno in socialno sodišče je v zadevi Pdp 1338/2010 zavzelo drugačno stališče, medtem ko je stališče Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi I Cgp 291/2019 enako kot v tem delovnem sporu.

3. Predlog je utemeljen.

4. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

5. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je revizijo dopustilo.

6. Odločitev je bila sprejeta soglasno.