Appeal dismissed; involuntary psychiatric detention upheld due to lack of reality testing and danger. Patient's claims of normalcy rejected by expert opinion.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Iz izvedenskega mnenja izhaja, da nasprotna udeleženka nima realitetne kontrole in da je povsem nekritična do svoje bolezni, zato je njeno naziranje, da je prisebna oziroma »normalna« in da zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom ne potrebuje, zgolj odraz njene bolezenske neuvidevnosti do lastnega stanja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je utemeljen sprejem nasprotne udeleženke na oddelek pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice A. in da se imenovana zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim Psihiatrične bolnišnice v A. do 1. 12. 2020. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za prisilno pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju. 1

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka, ki v laični pritožbi med drugim navaja, da je na oddelek prišla »prisebna, normalizirana« in ne proti svoji volji. V postopku ni bilo prisotnosti odvetnice in izvedenca, ker se preko videofona niso razumeli. Ne strinja se s prisilno hospitalizacijo, saj je »normalizirana« in prisebna za čimprejšnji odhod. Sklep ni resničen, v bolnišnico je prišla, ker jo je nekdo fizično zlorabljal, konkretno brat. Ne krade, kvečjemu so kradli njej. Še vedno ima vidne sledove poškodb. Tudi ni govorila tako, kot piše v sklepu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na mnenje izvedenca psihiatrične stroke dr. B. B., ki je podal mnenje ustno na zapisnik naroka in jo preko videokonference tudi zaslišal nasprotno udeleženko. Iz izvedenskega mnenja, na katerega se v celoti opre sodišče prve stopnje, izhaja, da je pri nasprotni udeleženki zaradi bolezni – paranoidne shizofrenije, ki je zakomplicirana z vedenjskimi in duševnimi motnjami zaradi uživanja več vrst drog, realitetna kontrola povsem zabrisana, nasprotna udeleženka je povsem nekritična do svoje bolezni in odvisnosti, zaradi vsega tega pa obstaja latentna nevarnost heteroagresivnih dejanj, ogroža pa tudi lastno zdravje in posredno življenje. Izvedenec je še ugotovil, da je prisilna hospitalizacija nujno potrebna, saj obstaja nevarnost, da bi v primeru, če se pacientka ne bi zdravila na oddelku pod posebnim nadzorom, huje ogrožala svoje zdravje in življenje. Bolezenski simptomi (psihotičnega doživljanja, predvsem nanašalne in preganjalne blodnje ter halucinacije) usmerjajo njena ravnanja in reakcije, ki jih ne zna obvladati. Iz medicinske dokumentacije, ki sta jo vpogledala tako sodišče kot izvedenec, izhaja, da se je v domačem okolju izrazito heteroagresivno vedla (metala je različne stvari, razgrajala in grozila). Nadalje sodišče razloguje, da zaradi psihotičnih doživetij lahko pri nasprotni udeleženki že nepomembna stvar povzroči občutek ogroženosti in izbruh neobvladanega obnašanja, s katerim lahko povzroči situacijo, v kateri je ogroženo njeno zdravje ali življenje. Kot nadaljnji razlog, zaradi katerega je potrebna hospitalizacija, je sodišče prve stopnje navedlo tudi, da z opuščanjem jemanja predpisane medikamentozne terapije hudo ogroža svoje zdravje, saj nejemanje zdravil poslabšuje njeno duševno stanje in zmanjšuje možnosti hitrega okrevanja. Duševno stanje, v katerem se nahaja pacientka, je mogoče z ustrezno terapijo izboljšati do te mere, da bi lahko bolj normalno funkcionirala v vsakdanjem življenju.

5. Zgoraj povzetih ugotovitev izvedenca oziroma sodišča prve stopnje, ki so navedene v razlogih izpodbijanega sklepa, nasprotna udeleženka v pritožbi konkretizirano ne izpodbija, temveč navaja le, da je prisebna in »normalizirana« ter sposobna za odhod iz bolnišnice. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da te navedbe nasprotne udeleženke očitno nimajo opore v dejstvih, saj iz izvedenskega mnenja nepristranskega strokovnjaka – izvedenca izhaja nasprotno. Njegovih ugotovitev pa nasprotna udeleženka ne more omajati zgolj s svojim laičnim nasprotovanjem. Iz izvedenskega mnenja tudi izhaja, da nasprotna udeleženka nima realitetne kontrole in da je povsem nekritična do svoje bolezni, zato je tudi njeno naziranje, da je prisebna oziroma »normalna« in da zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom ne potrebuje, zgolj odraz njene bolezenske neuvidevnosti do lastnega stanja.

6. V zvezi z navedbami, da nasprotna udeleženka ne krade, temveč da naj bi kradli njej, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje nikjer ni zapisalo, da naj bi nasprotna udeleženka kradla in da naj bi bil to razlog za prisilno hospitalizacijo. Glede navedb, da naj bi jo nekdo fizično zlorabljal, pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz izpodbijanega sklepa, ki ima oporo v izvedenskem mnenju, izhaja, da so pri nasprotni udeleženki prisotne nanašalne in preganjalne blodnje – torej neresnične, nerealne, bolezensko pogojene predstave o tem, da se dogaja nekaj, kar se v realnem svetu ne dogaja. Te se po mnenju izvedenca kažejo tudi v bolezensko pogojenih zmotnih predstavah nasprotne udeleženke v zvezi z nasiljem oziroma zlorabami. Pri tem pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da so v psihiatrični bolnišnici prisotni zdravniki, ki lahko nasprotno udeleženko pregledajo in preverijo trditve o morebitnih sledovih poškodb oziroma nasilja; če bi se pojavil sum, da je bila nasprotna udeleženka žrtev nasilja, je pravica in tudi dolžnost zdravstvenih delavcev, da nasilje nad nemočno osebo prijavijo organom pregona. Vendar pa tudi, če bi se izkazalo, da je bila nasprotna udeleženka res žrtev kakšnega nasilja, to še ne more avtomatično pomeniti, da niso resnične ugotovitve izvedenca o bolezenskem stanju nasprotne udeleženke in v zvezi s tem ugotovljeno potrebo po zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom.

7. V zvezi z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami, ki so po vsebini pritožbeni razlog kršitev določb postopka, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje naslednje:

Ni se mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami, da se udeleženci naroka, ki je bil opravljen po videokonferenčni zvezi, »niso zastopili,« saj je iz zapisnika naroka (list. št. 2 do 5) razvidno, da sta tako sodnica kot izvedenec zastavljala vprašanja nasprotni udeleženki in da je slednja na ta vprašanja odgovarjala. Njeni odgovori so konsistentni z vprašanji, tako da ni nikakršnega indica, da bi bila komunikacija po videokonferenci neustrezna oziroma da se ne bi razumeli. Tudi odvetnica, ki je bila postavljena nasprotni udeleženki po uradni dolžnosti zaradi varovanja njenih pravic in koristi, ni imela nikakršnih pripomb na izvedbo naroka, kar tudi utrjuje pritožbeno sodišče v prepričanju, da težav pri komunikaciji ni bilo. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da smiselno zatrjevana kršitev pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku 2 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku 3 ) ni podana.

8. Pritožbene navedbe, da naj bi nasprotna udeleženka ne govorila tako, »kot piše,« so nejasne, saj pritožba ne pojasni, katere njene izjave naj bi sodišče ne zapisalo pravilno in kaj je bilo po mnenju pritožnice resnično povedano. Zato pritožbeno sodišče teh nejasnih pritožbenih navedb niti ne more preizkusiti in lahko ugotovi le, kar je bilo že poudarjeno v prejšnjem odstavku, da iz zapisnika ni razbrati nobenih nesporazumov ali težav pri komunikaciji.

9. Pritožbeno sodišče tudi ne more slediti predlogu nasprotne udeleženke, da se ji postavi drugi odvetnik in izvedenec, saj te svoje zahteve (smiselno gre za predlog za izločitev izvedenca) ne utemelji z nobenimi razlogi, ki bi narekovali izločitev izvedenca (primerjaj 247. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pritožbeno sodišče ne v pritožbi ne v podatkih spisa ni našlo nobenih razlogov, ki bi porajali utemeljen dvom v strokovnost ali nepristranskost izvedenca.

10. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in sprejelo materialnopravno pravilno odločitev. V izpodbijanem sklepu tudi ni zagrešilo uradoma upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) kršitev določb postopka. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

1 Uradni list RS, št. 77/2008 in nadaljnji, v nadaljevanju ZDZdr.

2 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

3 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.