Appeal dismissed; personal bankruptcy rejected due to lack of assets and prior debt discharge denial.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov. Drugotni cilj je odpust obveznosti. Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja treba zavreči. Cilj, ki ga pritožnik dejansko zasleduje, je mir pred izvršilnimi upniki in možnost novega zadolževanja. Prvemu postopek osebnega stečaja ni namenjen, drugi cilj pa je tako kot to meni dolžnik pravno nedosegljiv.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil. V pritožbi uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa za vodenje postopka. Na podlagi poročila o stanju premoženja, ki ga je dolžnik priložil k predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, je ugotovilo, da je edino dolžnikovo premoženje plača v višini 530,00 EUR mesečno. Glede na 389. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, zlasti njegov tretji odstavek, dolžnik nima premoženja, ki spada v stečajno maso. Ugotovilo je, da se upniki v tem postopku ne bodo poplačali. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obstoji ovira za začetek postopka odpusta obveznosti. V postopku osebnega stečaja St 000/2014 je sodišče 24. 6. 2015 izdalo sklep o zavrnitvi odpusta obveznosti. Sklep je postal pravnomočen 31. 8. 2015. Odpust obveznosti je bil zavrnjen iz razloga prevzemanja nesorazmernih obveznosti in neodplačnega razpolaganja.

5. Na podlagi teh dejanskih ugotovitev je zaključilo, da predlog za začetek stečajnega postopka ni dopusten zaradi pomanjkanja pravnega interesa kot splošne procesne predpostavke za vodenje postopka (274. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V stečajnem postopku upniki ne bodo poplačani niti delno, morebitni novi predlog za odpust obveznosti pa bi moralo sodišče prve stopnje zavrniti.

6. Višje sodišče najprej poudarja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pravilna in popolna je tudi njena utemeljitev. Odločitev tudi ni arbitrarna, temveč je pravilno utemeljena, razlaga zakonskih določb pa je skladna z ustaljeno sodno prakso (npr. Višje sodišče v Ljubljani v Cst 490/2014, Cst 511/2014, Cst 115/2015, Cst 583/2015, Cst 767/2016, Cst 179/2019 ...). Višje sodišče zato vsebino prvostopenjske odločbe povzema le toliko, kolikor je to potrebno zaradi odgovora na pritožbo.

7. Cilj postopka osebnega stečaja je enakomerno poplačilo upnikov (drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Drugotni cilj je odpust obveznosti (398. člen ZFPPIPP). Če vsaj enega od njih ni mogoče doseči, je po ustaljeni sodni praksi dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja treba zavreči.

8. Pritožnik (dolžnik) navaja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje iz poročila o premoženjskem stanju napačno povzelo. Iz pritožbenih navedb izhaja, da s tem pritožbenim razlogom dejansko ne uveljavlja absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 15. točke 339. člena ZPP. Ta je storjena, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Pritožnik namreč ne izpodbija ugotovitve, da je v poročilu navedel, da prejema plačo v višini 530,00 EUR mesečno. Navaja, da za začetek postopka osebnega stečaja zadošča že dejstvo, da prejema plačo. Kolikor bi se plača v prihodnje povečala, bi se upniki iz tega lahko poplačali. S tem utemeljuje pritožbeno stališče, da je sodišče zmotno presodilo, da ni podan pravni interes v smislu namena stečajnega postopka iz 382. člena ZFPPIPP. Vendar pritožnik s tem ne more uspeti. Pritožnik nima nobenega premoženja, ki bi po 389. členu ZFPPIPP spadalo v stečajno maso. Zgolj hipotetična možnost nastanka le-tega ne zadošča.

9. Dejanska posledica začetka stečajnega postopka bi bili le stečajni stroški za delo upravitelja, ki bi jih krilo sodišče oziroma država, ter izvršilna zapora. Kot navaja pritožnik, bi se mu z začetkom postopka osebnega stečaja omogočilo: „… normalno osebno stanje, da bi se znebil vseh blokad in eventualno najel kredit ali začel poslovati na neoviran način.“ Cilj, ki ga pritožnik dejansko zasleduje, je mir pred izvršilnimi upniki (prim. prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP in prvi odstavek 132. člena ZFPPIPP) in možnost novega zadolževanja. Prvemu postopek osebnega stečaja ni namenjen, drugi cilj pa je tako, kot to meni dolžnik, pravno nedosegljiv (prim. prvo alinejo 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPIPP).

10. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje jasno izhaja, da je sodišče kot oviro za začetek postopka odpusta obveznosti štelo dejstvo, da je bil v prvem postopku dolžniku odpust obveznosti pravnomočno zavrnjen iz razloga prevzemanja nesorazmernih obveznosti ali neodplačnega razpolaganja (gl. tretji, osmi do deseti odstavek obrazložitve). Pri tem se je pravilno oprlo na oviro iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 400. člena ZFPPIPP. V uvodu devetega odstavka obrazložitve je le zgoščeno povzelo zakonsko ureditev ovir za odpust obveznosti in v tem okviru omenilo kršitev obveznosti iz 383.b, 384., 386. in 401. člena ZFPPIPP, vendar odločitve ni oprlo na te okoliščine. Nadalje za ta postopek tudi ni pravno odločilna trditev, da pritožnik v zadnjih petih letih pred uvedbo tega stečajnega postopka ni prevzemal nesorazmernih obveznosti ali razpolagal s premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo. Sodišče prve stopnje ni odločalo o ugovoru proti odpustu obveznosti, le vezano je na pravnomočni sklep o odpustu obveznosti kot oviro za odpust obveznosti v tem, sedaj že tretjem postopku.

11. Višje sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, za katere je presodilo, da so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih.