Appeal allowed; first instance court failed to ascertain full estate scope including foreign assets.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Dedinja v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo celotnega obsega zapustničinega premoženja in da se zato ni mogla izreči o svojih morebitnih zahtevkih, povezanih z dedovanjem. S tem je bila prikrajšana v uveljavljanju svojih pravic, ki so predmet obravnavanja v zapuščinskem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da v zapuščino spadajo denarna sredstva na šestih bančnih računih, in da premoženje po enakih deležih dedujeta zapustničina sestra in nečak.

2. Dedinja v pritožbi zoper navedeni sklep navaja, da jo je sodišče obvestilo o petih računih, ki sodijo v zapustničino premoženje, ne pa tudi o njenem računu v Švici. Zapustnica je več kot 52 let živela in delala v Švici ter tam pridobila pravico do pokojnine. Tam ima sredstva naložena v bankah in skladih, s čimer je seznanjen njen nečak. Zapustnica je po poškodbi postala dementna in nesposobna za samostojno življenje, tako da je bil na teh računih pooblaščen nečak, ki pa pritožnice ni obveščal o višini teh sredstev. Ker ni vedela, koliko in kje ima sestra sredstva, se ji je zdelo sramotno pravdati za male vsote, navedene v izpodbijanem sklepu. Po prejemu sklepa ji je nečak na vprašanje, koliko je sredstev v Švici in kje so, odgovoril, da bo to ugotovilo sodišče po uradni poti, ni pa ji povedal, za koliko denarja gre. Je bolj zadržan in z njo ne komunicira veliko. Iz dediščine so tudi obveznosti, ki bodo evidentirane po ugotovitvi resničnega dednega zneska.

3. Sodedič v odgovoru na pritožbo navaja, da ne drži, da sodedinje ni seznanil z višino pokojničinih sredstev v tujini in da ji je rekel, da bo to ugotavljalo sodišče. Sam je pred izdajo sklepa pričakoval, da bo sodišče po uradni dolžnosti opravilo poizvedbe o teh sredstvih. S sodedinjo se redno sliši in jo je nazadnje v oktobru 2020 seznanil s približnim zneskom zapustničinih sredstev v Švici. Meni, da pritožnica želi opravo poizvedb o stanju na računu v Švici in da se to opredeli v sklepu, s čimer se sam strinja. Predlaga, naj sodišče prve stopnje ugotovi obseg sredstev in z novim sklepom spremeni izpodbijani sklep.

4. V odzivu na navedeni odgovor je pritožnica navedla, da ji je sodedič 5. 10. 2020 izročil t. i. pregled pokojničinih sredstev in povedal, da je višek pokojničinih sredstev dajal v sklade in ga posojal. Pričakovala je, da se bo pritožil na sklep, v katerem je ugotovljeno, da je pokojna ostala skorajda brez premoženja.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje sme po vložitvi pritožbe v nekaterih primerih samo spremeniti svoj sklep, če tega ne stori, pa pritožbo pošlje v odločanje pritožbenemu sodišču (173. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Po predložitvi pritožbe je tako za odločitev o njej pristojno pritožbeno sodišče.

7. Pritožnica uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo obsega zapustničinega premoženja in se zato ni mogla izreči o morebitnih zahtevkih, povezanih z dedovanjem po pokojni sestri. Očitek je utemeljen.

8. Sodišče je dediča seznanilo s podatki o stanju na petih zapustničinih računih v Sloveniji na dan 10. 9. 2020, na katerih je bilo tedaj skupno manj kot 300 EUR, ju pozvalo, naj sporočita, ali zapuščino sprejemata, in opozorilo, da bo v primeru molka štelo, da se priglašata k dedovanju, in da kot dediča odgovarjata za zapustničine dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Oba dediča sta podala izjavi, da sprejemata zapuščino. Zapustničin nečak je še sporočil, da v zapuščino sodijo tudi denarna sredstva, ki jih je imela pokojna v Švici, in navedel podatke o njemu znanem računu. Na tej podlagi je sodišče izdalo izpodbijani sklep, v katerem je ob podatkih o pokojničinih računih v Sloveniji navedlo stanje na njih na dan 10. 9. 2020, tj. tri mesece po zapustničini smrti.

9. Že primerjava med podatki o obsegu zapustničinega premoženja ob njeni smrti in podatki o stanju na računih tri mesece kasneje pokaže, da sodišče pritožnice ni seznanilo z relevantnim dejanskim stanjem. Ni je seznanilo niti z nekaj tisoč evrov višjim zneskom sredstev ob zapustničini smrti, niti s tem, da se je stanje kasneje znatno spremenilo. Poleg tega je kljub informaciji, da je imela zapustnica premoženje tudi v Švici, v izpodbijanem sklepu vključen le račun, ki ga je navedel dedič, ne da bi bilo ugotovljeno, ali je imela zapustnica tam še kakšno drugo premoženje. Tako je podan dvom o tem, ali je v izpodbijanem sklepu ugotovljen celoten obseg zapustničinega premoženja. Utemeljen pa je tudi pritožničin očitek, da bi morala biti pred izdajo sklepa o dedovanju seznanjena s stanjem na računih ob zapustničini smrti in z obstojem in obsegom zapustničinega premoženja v Švici. Tako je bila prikrajšana v uveljavljanju svojih pravic, ki so predmet obravnavanja v zapuščinskem postopku.

10. Zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Sodišče naj v novem postopku ugotovi celoten obseg zapustničinega premoženja ob smrti, s temi podatki seznani oba dediča in jima da možnost, da se bosta na podlagi celovitega poznavanja relevantnih dejstev odločila, ali zahtevata izvedbo zapuščinske obravnave. Pred izdajo novega sklepa naj tudi ugotovi, ali dediča poznata svoje pravice, ki jih lahko uveljavljata v zapuščinskem postopku, in ju po potrebi o njih pouči.