Appeal partially allowed: court ordered retrial for missed deadline due to manager misconduct and lack of notice.

I. Pritožbi se delno ugodi, tako da se izpodbijani sklep v točkah I., III, in IV. razveljavi in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu (glede točke II) potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nadaljevanje postopka.

[JEDRO]

Stališče sodišča prve stopnje, da nepravočasna primopredaja poslov med prejšnjim in novim poslovodjem v družbi ne pomeni opravičljivega razloga za zamudo, je načeloma pravilno, vendar vse zadeve niso enake in je vedno treba upoštevati konkretne okoliščine zadeve. Dolžnik je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje postavil trditve, ki bi lahko kazale, da je pri ravnanju zakonitega zastopnika upnika (ki je hkrati prejšnji poslovodja dolžnika) prišlo do zlorabe. Ker sodišče zlorabam ne sme nuditi pravnega varstva, ne gre za že na prvi pogled neutemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče bi zato moralo izvesti narok (drugi odstavek 120. člena ZPP) in na njem izvesti predlagane dokaze ter se prepričati, ali ni morda dolžnik zamudil z ugovorom iz upravičenih razlogov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Novi Gorici (I.) zavrnilo predlog upnika za vrnitev v prejšnje stanje in (II.) predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, v posledici je (III.) kot prepoznega zavrglo ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in (IV.) dolžniku naložilo v plačilo stroške postopka.

2. Zoper sklep se dolžnik pritožuje. Vztraja, da je do zamude prišlo iz upravičenega razloga, saj primopredaja poslov med prejšnjim in sedanjim direktorjem še ni bila opravljena. Dolžniku ni jasno, kakšno mero proaktivnosti pričakuje sodišče. Upoštevati je treba, da družba nima drugih zaposlenih, zato ni jasno, kaj sodišče misli z očitkom, da bi lahko novi direktor poskrbel za ustrezno interno organizacijo poslovanja pravne družbe. S pisanjem se ni mogel seznaniti niti takrat, ko je 10.7.2020 obiskal sedež dolžnika, saj takrat na naslovu ni bilo prejšnjega direktorja. Prejšnji direktor je imel jasen ekonomski interes, da prepreči oziroma zavleče seznanitev dolžnika s sklepom o izvršbi. Sprememba termina sestanka, ki jo je predlagal, zato ni bila naključna. Dejstvo je, da je bilo pisanje vročeno računovodskemu servisu dolžnika, pri katerem ima g. G. prav tako ekonomski interes. Pooblastilo je dal računovodskemu servisu še g. G., za pooblastilo dolžnik ni vedel do 3.8.2020. Dolžnik tako ni imel nobene možnosti, da se o terjatvi izjavi, s čimer je bila kršena njegova pravica do izjave. Sodišče je tako napačno ugotovilo dejansko stanje, do navedb dolžnika pa se niti ni opredelilo. Sodišče je tudi kršilo postopek, saj ni izvedlo naroka o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

3. V odgovoru na pritožbo je upnik pritrdil razlogom sodišča in predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Vrnitev v prejšnje stanje sodišče dovoli, če stranka izkaže, da je neko procesno dejanje zamudila iz upravičenih razlogov. Dolžnik je navajal, da v času, ko je prišlo pisanje, iz razlogov na strani prejšnjega direktorja, ki je hkrati zakoniti zastopnik upnika, še ni prišlo do primopredaje poslov med novim in starim direktorjem. Stari direktor naj bi izkoristil stanje v dolžniku in vložil predlog za izvršbo vedoč, da se dolžnik ne bo pravočasno seznanil s pisanjem. Novi direktor je sicer poskušal doseči primopredajo, vendar se je prejšnji direktor primopredaji izogibal. Ko je novi direktor 10.7.2020 prišel na sedež, tam prejšnjega direktorja ni bilo in dolžnik se ni mogel seznaniti s prejeto pošto. Primopredaja je bila končno opravljena 3.8.2020 in takrat se je novi direktor prvič lahko seznanil s sklepom o izvršbi.

6. Stališče sodišča prve stopnje, da nepravočasna primopredaja poslov med prejšnjim in novim poslovodjem v družbi ne pomeni opravičljivega razloga za zamudo, je načeloma pravilno, vendar vse zadeve niso enake in je vedno treba upoštevati konkretne okoliščine zadeve. Dolžnik je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje postavil trditve, ki bi lahko kazale, da je pri ravnanju zakonitega zastopnika upnika, ki je hkrati prejšnji poslovodja dolžnika, prišlo do zlorabe. Ker sodišče zlorabam ne sme nuditi pravnega varstva, ne gre za že na prvi pogled neutemeljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče bi zato moralo izvesti narok (drugi odstavek 120. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) in na njem izvesti predlagane dokaze ter se prepričati, ali ni morda dolžnik zamudil z ugovorom iz upravičenih razlogov. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo in v tem delu razveljavilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP). Posledično je moralo razveljaviti tudi sklep o zavrženju ugovora in odločitev o stroških.

7. Utemeljeno pa je bil zavrnjen predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti. Vročilnica je javna listina, kar pomeni, da velja na njej zapisano za resnično. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, bi dolžnik lahko domnevo resničnosti izpodbijal, vendar mu to zgolj s pavšalnimi ugibanji, brez kakršnegakoli dokaznega predloga, ni uspelo. V tem delu je zato pritožbeno sodišče pritožno kot neutemeljeno zavrnilo in v točki II. potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

8. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno v nadaljevanju postopka.