Appeal dismissed because counterclaim lacked specific facts and amendments were not submitted within the deadline.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Zavrženje toženkine eventualne nasprotne tožbe je utemeljeno z okoliščino, da slednja kljub pozivu na njeno popravo oziroma dopolnitev ni podala določnih trditev oziroma opredelila potrebnih odločilnih dejstev, na katere opira svoj tožbeni zahtevek.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo (toženkino) eventualno nasprotno tožbo zaradi plačila 5.952,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in da upošteva njeno nasprotno tožbo. Pojasnjuje, zakaj je vložila nasprotno tožbo. Ni jasno, ali je sodišče videlo popravke nasprotne tožbe ob številnih dokazih in upravičenosti navedb. Da položaj narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki stalno prebivajo v Republiki Sloveniji, ni ustrezno urejeno, naj bi potrjevala dne 1. 2. 2011 sprejeta Deklaracija Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (pritožba pojasnjuje, kakšno stališče je Državni zbor RS v omenjeni listini med drugim zavzel). Poudarja, da deluje v javnem interesu na področju kulture in da s svojim delovanjem prispeva k ohranjanju kulturne identitete in tradicije manjšinske srbske skupnosti. V nadaljevanju se sklicuje na Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (oziroma na njegov 22. člen) kot tudi na 14., 61., 62. in 63. člen Ustave RS. Za pripadnike vseh narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji morajo biti enakopravno zagotovljene vse individualne pravice in svoboščine, ki zagotavljajo njihovo uspešno integracijo. Spoštovanje enakosti je tudi pomembna vrednota evropske gospodarske in politične integracije. Boj proti diskriminaciji naj bi predstavljal enega temeljnih ciljev Evropske unije, opredeljenega v 2. členu Pogodbe o Evropski uniji. Na koncu izpostavlja še vsebino 20. in 21. člena Listine EU o temeljnih pravicah.

3. Tožnica je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrženje toženkine eventualne nasprotne tožbe utemeljilo z okoliščino, da slednja kljub pozivu na njeno popravo oziroma dopolnitev (glej sklep sodišča prve stopnje z dne 1. 4. 2020 1 ) ni podala določnih trditev oziroma opredelila potrebnih odločilnih dejstev, na katere opira svoj tožbeni zahtevek (glej prvi odstavek 180. člena ZPP 2 ). Toženka, ki torej kljub pozivu sodišča prve stopnje v danem roku svoje (eventualne nasprotne) tožbe ni popravila oziroma dopolnila (glej pritožbeno neizpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa), v pritožbi nejasno (nekonkretizirano) omenja »popravke nasprotne tožbe ob številnih dokazih in opravičenosti navedb«. Na drugi strani pa je za presojo pravilnosti zaključkov in posledično odločitve sodišča prve stopnje nebistveno njeno pritožbeno opozarjanje na pomen svojega delovanja (prispevka k ohranjanju kulturne identitete in tradicije narodne skupnosti) in sklicevanje na različne (domače in mednarodne) dokumente/listine v zvezi z načelom (varovanja) enakega obravnavanja in enakosti pred zakonom. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje teh načel ni kršilo, saj je zgolj na pravilen način (tudi) v razmerju do tožene stranke uporabilo (kogentne) določbe ZPP.

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa nisi podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče (v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP) obravnavano pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Tožnica z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k predmetni odločitvi, zaradi česar sama nosi z njim nastale stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 V katerem je toženko opozorilo tudi, da bo v nasprotnem primeru njeno (eventualno nasprotno) tožbo zavrglo.

2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.