Court dismisses appeal for license revocation based on 18 points, ruling no hearing needed before final decision.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

[JEDRO]

V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne gre za odločanje o odgovornosti za storjeni prekršek, temveč za izrek posledice doseženega števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku.

Zaslišanje storilca pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvideno, kontradiktornost pa se zagotavlja v pritožbenem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 31. 8. 2020, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec zaradi kršitve Ustave RS, Zakona o pravdnem postopku (ZPP), Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Zakona o prekrških (ZP-1), Zakona o sodiščih (ZS), Kazenskega zakonika (KZ-1), Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), Zakona o voznikih (ZVoz-1), Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), Zakona o osebnih dokumentih, Zakona o občinskem redarstvu (ZORed), Evropskega kodeksa policijske etike, Kodeksa policijske etike in številnih odločb Evropskega sodišča za človekove pravice in predlaga ugoditev pritožbi v celoti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi ugotovilo, da je storilec na dan 11. 11. 2020 imel v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih skupno 25 kazenskih točk, saj so mu bile s plačilnim nalogom Medobčinskega redarstva ... z dne 11. 7. 2019, ki je postal pravnomočen 31. 7. 2019, za prekršek storjen 20. 5. 2019 z motornim vozilom C kategorije, izrečene 3 kazenske točke, s plačilnim nalogom Medobčinskega redarstva ..., ... in ... z dne 21. 8. 2019, ki je postal pravnomočen 3. 9. 2019, za prekršek storjen 17. 8. 2019 z motornim vozilom B kategorije, izrečene 3 kazenske točke, in s plačilnim nalogom Policijske postaje ... z dne 31. 8. 2020, ki je postal pravnomočen 9. 9. 2020, za prekršek storjen 31. 8. 2020 z motornim vozilom C kategorije, izrečenih 16 kazenskih točk. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 31. 8. 2020, ko je storil prekršek. s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, saj tako posledico določa tretji odstavek 22. člena ZP-1.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi navedbami, da bi sodišče moralo storilcu zagotoviti pravico do učinkovitega pravnega sredstva in da je 8-dnevni rok za vložitev pritožbe prekratek za zagotovitev take pravice poudarja, da je presoja primernosti pritožbenega roka v rokah zakonodajalca in je tako pritožbeni rok določen z zakonom. Sodišče lahko v pravnem pouku navede zgolj tak pritožbeni rok in ga ne more skrajšati ali podaljšati. Sicer pa je storilec pritožbo vložil pravočasno.

6. Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek, v katerem sodišče na podlagi obvestila pristojnega organa za vodenje skupne evidence kazenskih točk ugotavlja, ali je bilo storilcu s plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku, ki so bile izdane in postale pravnomočne v obdobju dveh let, za prekrške storjene v dveletnem obdobju, izrečenih toliko kazenskih točk, da njihov seštevek dosega 18 kazenskih točk ali več. V primeru izpolnjevanja teh pogojev sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče ali ne, temveč ga je dolžno izreči. Ker se sodišče pri tem opira samo na pravnomočne sodbe, odločbe o prekršku in plačilne naloge, na katere je vezano, se v okviru predmetnega postopka ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti posameznih plačilnih nalogov, odločb ali sodb o prekršku. Zato so

7. pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da je bil postopek policije in redarstva nezakonit, da so izdani plačilni nalogi nezakoniti in pravno neveljavni, da alkotesti niso merilne naprave, da plačilni nalog policije ali redarstva ni sodna odločba, da ga je redarstvo nadziralo brez njegovega vedenja ali predhodnega obvestila o namenu in načinu kontrole, da ga je policija ustavila brez utemeljitve in obrazložitve, da je preizkus z alkotestom opravil brez 15 minutnega pripravljalnega časa, da mu ni bilo omogočeno, da določi pooblaščenca, da je zapisnik podpisal zgolj zaradi pritiska policistov, da s prekrški ni povzročil nobene škode ali koga ogrožal, da prekrškovni organi niso postopali po 7. členu ZUP, da policist ne more biti uradna oseba in hkrati tudi priča, da so mu preizkus z alkotestom odredili, čeprav ni povzročil nobene prometne nesreče, da policija nima sodne funkcije in ne sme izdajati nobenih dokumentov sodne narave ter da uradne osebe prekrškovnih organov niso upoštevale načela materialne resnice, neupoštevne, saj se nanašajo bodisi na dejansko stanje prekrškov, bodisi na bistvene kršitve določb postopka o prekršku, ki naj bi se zgodile v hitrih postopkih o prekršku.

8. V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne gre za odločanje o odgovornosti za storjeni prekršek, temveč za izrek posledice doseženega števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku. Pri odločanju o tem se sodišče opira zgolj na podatke, ki izhajajo iz uradne evidence, za katere se šteje, da je storilec z njimi seznanjen (saj odločbe in plačilni nalogi ne bi mogli postati pravnomočni, če ne bi bili pravilno vročeni). Zato v predmetnem postopku zaslišanje storilca pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni predvideno, kontradiktornost pa se zagotavlja v pritožbenem postopku. Glede na pojasnjeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da storilcu ni bilo omogočeno javno sojenje in da mu je s tem bila kršena pravica do enakosti pred zakonom, sklicevanje na nekatere odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice glede pravice do javnega sojenja, pa je brezpredmetno, saj v nobeni od teh zadev ni šlo za postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, temveč za postopke odločanja o odgovornosti za storjene prekrške. Prav tako pa storilec ne more uspeti s pritožbo na podlagi sklicevanja na nekatere sodbe prvostopenjskih sodišč (večinoma Okrajnega sodišča na Ptuju), ki naj bi kljub predpisanemu izreku 18 kazenskih točk izrekala milejše sankcije. Četudi se je to v preteklosti res dogajalo (česar sicer zgolj na podlagi pritožbenih navedb ni mogoče preveriti), so bile storilcu v postopkih o prekrških, v katerih so mu bili izdani plačilni nalogi, kazenske točke utemeljeno in zakonito izrečene, z izpodbijanim sklepom pa tudi pravilno izrečena posledica doseženih 18 kazenskih točk. S tem ni bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom, niti katerokoli druge določbe Ustave RS ali drugih listin, ki jih storilec našteva v pritožbi.

9. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

10. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.