Appeal dismissed; prior traffic offense mandates license suspension revocation regardless of intoxication claims.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appellant's appeal against the first-instance decision to revoke the suspension of driving license validity. The appellant argued that a prior traffic violation occurred during a probationary period, but claimed they were not intoxicated at the time of the new offense due to a misunderstanding about alcohol elimination. The court ruled that the statutory requirement to revoke the suspension upon a new serious offense during probation is mandatory and leaves no room for discretion or weighing the appellant's specific circumstances. Consequently, the appeal was rejected as the appellant failed to establish any legal error in the first-instance decision.
Legislator headnote
AI generatedZakon o prekrških (ZP-1), 202.e odst. 2; 23. odst. 2; 163. odst. 3: When a driver commits a serious offense during a probationary period, the court must revoke the suspension of license validity without discretion, rendering arguments regarding the driver's state of intoxication or subjective belief irrelevant.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.
[JEDRO]
Storilčevo sklicevanje na zmotne informacije, da se po prespani noči alkohol izloči iz krvi in da oseba ni več pod vplivom alkohola ter da zato ni niti posumil, da bi lahko z vožnjo naslednji dan po prespani noči storil prekršek vožnje pod vplivom alkohola, se nanašajo na vprašanje krivde za storjeni prekršek in bi lahko bile upoštevne zgolj v postopku o prekršku, v katerem je bilo odločeno o odgovornosti storilca za storjeni prekršek. Ker pa je odločitev o odgovornosti storilca za storjeni prekršek postala pravnomočna in so sodišča vezana na pravnomočne odločitve prekrškovnih organov in drugih sodišč, sklicevanja na domnevno zmoto in vprašanje krivde v predmetnem postopku ne morejo privesti do drugačne odločitve.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.
2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog po 4. točki prvega odstavka 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1), saj opisuje okoliščine, v katerih je bil storjen prekršek v času preizkusne dobe ter izraža obžalovanje. Smiselno prosi za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne prekliče.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je storilec v času preizkusne dobe po sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 3. 7. 2020, ki je začela teči 7. 7. 2020 in se je iztekla 7. 7. 2021, 12. 12. 2020 storil hujši prekršek, za katerega mu je bilo s plačilnim nalogom Policijske postaje Laško z dne 12. 12. 2020, ki je postal pravnomočen 22. 12. 2020, poleg globe izrečena tudi stranska sankcija 16 kazenskih točk v cestnem prometu. Ker drugi odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZP-1 prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je sodišče prve stopnje ob zgoraj povzetih ugotovitvah storilcu zakonito in utemeljeno preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
5. Iz povzete določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da je bilo storilcu za prekršek, ki ga je storil v času preizkusne dobe, izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu, nima možnosti tehtanja ali naj storilcu prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali ne, temveč je to dolžno storiti. Sodišče tako v okviru predmetnega postopka nima možnosti tehtanja nujnosti in sorazmernosti takega ukrepa glede na okoliščine konkretnega primera, zaradi česar so za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje, da alkohola ni užival tisti dan, ko je storil prekršek, temveč dan poprej, in da je očitno zmotno menil, da po prespani noči nima več alkohola v krvi, saj se te navedbe ne nanašajo na dejstva, ki so odločilna za sprejem izpodbijane odločitve. Storilčevo sklicevanje na zmotne informacije, da se po prespani noči alkohol izloči iz krvi in da oseba ni več pod vplivom alkohola ter da zato ni niti posumil, da bi lahko z vožnjo naslednji dan po prespani noči storil prekršek vožnje pod vplivom alkohola, se nanašajo na vprašanje krivde za storjeni prekršek in bi lahko bile upoštevne zgolj v postopku o prekršku, v katerem je bilo odločeno o odgovornosti storilca za storjeni prekršek. Ker pa je odločitev o odgovornosti storilca za storjeni prekršek postala pravnomočna in so sodišča vezana na pravnomočne odločitve prekrškovnih organov in drugih sodišč, sklicevanja na domnevno zmoto in vprašanje krivde v predmetnem postopku ne morejo privesti do drugačne odločitve. Prav tako pa ob nedvomno izkazanem dejstvu, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, nobene teže ne dajejo niti navedbe, da se je od začetka preizkusne dobe sicer dosledno držal cestnoprometnih predpisov in ni vozil pod vplivom alkohola.
6. Glede na navedeno, ko storilec s pritožbenimi navedbami ni uspel vzpostaviti dvoma v pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo, saj tudi v okviru uradnega preizkusa po 159. členu ZP-1 ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti.
7. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.