Appeal dismissed; objection filed after deadline rejected; no legal interest in appeal against costs ruling.

I. Pritožba se v delu, v katerem se nanaša na II. točko izreka sklepa, zavrže, v delu, v katerem se nanaša na I. točko izreka sklepa, pa se zavrne in se v teh izpodbijanih točkah potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor prejelo po izteku osemdnevnega ugovornega roka. Zato je imelo vso podlago, da je dolžnikov ugovor zavrglo kot prepozen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo dolžnikovo pritožbo kot prepozno (I. točka izreka), zavrnilo upnikov zahtevek za plačilo nadaljnjih stroškov zavarovanja (II. točka izreka) in dolžnika oprostilo plačila sodnih taks (III. točka izreka).

2. Zoper I. in II. točko izreka sklepa se je pravočasno pritožil dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje odgovorjeno.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam in se zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Zahteva tudi povrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba zoper II. točko izreka sklepa ni dovoljena, zoper I. točko izreka sklepa pa ni utemeljena.

5. Dolžnik izpodbija II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov zahtevek za plačilo nadaljnjih stroškov zavarovanja.

6. Predpostavka vsakega pravnega sredstva je pravni interes. Stranka ima pravni interes, kadar ima možnost, da z uveljavljanim pravnim sredstvom doseže zase ugodnejši pravni položaj, kot ga ima. Vendar pa dolžnik s pritožbo zoper II. točko izreka sklepa zase v ničemer ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja. Pravni interes za pritožbo bi v takšnem primeru imel le upnik, ki pa se zoper ta del sklepa ni pritožil.

7. Upoštevaje navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, da se pritožba zoper II. točko izreka sklepa kot nedovoljena zavrže (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ).

8. Dolžnik nadalje izpodbija tudi I. točko izreka sklepa, s katero je sodišče prve stopnje njegov ugovor zoper sklep z dne 10. 7. 2018, zavrglo kot prepozen.

9. Iz pritožbenih navedb je razbrati, da dolžnik smiselno uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (340. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ) in se pri utemeljitvi svojih pritožbenih navedb, smiselno sklicuje na podatke v sodnem spisu. Zatrjuje, da je pritožbo pravočasno vložil po elektronski poti 8. 8. 2018 (v pritožbi očitno pomotoma navedeno 8. 8. 2020) in da ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je sklep z dne 10. 7. 2018, s fikcijo vročanja prejel 28. 7. 2018 (v pritožbi očitno pomotoma navedeno 28. 7. 2020). Hkrati še zatrjuje, da ne drži, da je rok za vložitev ugovora potekel 6. 4. 2018 (v pritožbi očitno pomotoma navedeno 4. 8. 2020).

10. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano odločitev v izpodbijanem sklepu in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). Na podlagi podatkov v sodnem spisu je pritožbeno sodišče ugotovilo (t. j. obvestila sodišču o opravljeni vročitvi), da je dolžniku po neuspešnem vročanju vročevalec v hišnem predalčniku 12. 7. 2018 pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok petnajst dni, v katerem ga mora dvigniti, dolžnik pa ga v petnajstih dneh, odkar mu je bilo puščeno obvestilo, ni dvignil, zato mu je bilo pisanje po poteku tega roka, 30. 7. 2018 puščeno v hišnem predalčniku.

11. Ker dolžnik ni dvignil pisanja v predvidenem petnajstdnevnem roku, se posledično šteje, da mu je bil izpodbijan sklep vročen po poteku tega roka, in sicer na zadnji dan tega roka oziroma 28. 7. 2018 (četrti odstavek 142. člena ZPP).

12. Če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan (drugi odstavek 111. člena ZPP). Osemdnevni rok za vložitev ugovora je tako začel teči naslednji dan po vročitvi sklepa z dne 10. 7. 2018, to je v nedeljo 29. 7. 2018, zadnji dan osemdnevnega roka pa je bila nedelja 5. 8. 2018. V kolikor je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika (četrti odstavek 111. člena ZPP). Ker je bil sklep z dne 10. 7. 2018 dolžniku vročen v času sodnih počitnic, je pri tem še pomembno, da gre v konkretni zadevi, skladno z 2. točko tretjega odstavka takrat veljavnega Zakona o sodiščih (v nadaljevanju: ZS) 1 , za nujno zadevo, v kateri procesni roki tečejo tudi v času sodnih počitnic (drugi odstavek 83. člena ZS). V obravnavanem primeru se je tako pritožbeni rok iztekel v ponedeljek 6. 8. 2018.

13. Če je vloga vezana na rok, se po prvem odstavku 112. člena ZPP šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Kot vlogo, ki je oddana neposredno pri sodišču (prvi odstavek 112. člena ZPP), je treba šteti tudi vlogo, ki jo je stranka v skladu s prvim odstavkom 105.b člena ZPP poslala sodišču v elektronski obliki, kakor je to dolžnikova, ki je bila poslana po e-pošti, in sicer na e-poštni naslov urada sodišča prve stopnje. V tem primeru je takšna vloga pravočasna, če je na sodišču prejeta pred potekom roka.

14. Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor – glede na datum spremnega e-poštnega dopisa – prejelo 8. 8. 2018, to je po datumu, ko se je iztekel rok za ugovor. Skladno s tako ugotovljenimi razlogi, pa je imelo sodišče prve stopnje vso podlago, da je dolžnikov ugovor zavrglo kot prepozen. Sodišče prve stopnje je v prvi točki izpodbijanega sklepa pomotoma res navedlo, kar smiselno izpostavlja tudi dolžnik, da je ugovor zoper sklep o zavarovanju terjatve vložil 9. 8. 2018, vendar pa to v ničemer ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj je ne glede na to, da je pritožnik ugovor vložil 8. 8. 2020, le-ta – glede na to, da je bil zadnji dan roka 6. 8. 2018 – še vedno vložen prepozno.

15. Glede na zgoraj navedeno ostale pritožbene navedbe niso odločilnega pomena in pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja.

16. Dolžnik ima sicer prav, ko v pritožbi opozarja na sklep zemljiškoknjižnega sodišča, ki ni dovolilo vknjižbe hipoteke in zaznambe izvršljivosti terjatve iz razloga, ker zavarovanja kot je predlagano, na celotni nepremičnini, ki predstavlja skupno premoženje, ni mogoče dovoliti, o čemer bo sodišče prve stopnje moralo odločiti, vendar pa to na odločitev v tem pritožbenem postopku nima vpliva.

17. V pritožbi uveljavljeni pritožbeni razlog torej ni podan in ker enako velja tudi glede po uradni dolžnosti upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ), je bilo treba pritožbo dolžnika na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrniti kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje.

18. Dolžnik pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločitev v tem delu odpadla. Glede stroškov odgovora na pritožbo dolžnika je pritožbeno sodišče odločilo, da jih upnik krije sam, saj z njim ni prispeval k boljši razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji in gre za nepotreben strošek pritožbenega postopka (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 - ZJNepS, 33/11, 75/12, 63/13, 17/15, 23/17 - ZSSve, 22/18 – ZSICT).