Supreme Court dismisses appeal permission request as legal conditions for review were not met.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Ker niso izpolnjeni zakonski pogoji, je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica je zahtevala povračilo polovice kupnine za stanovanje, ki ga je kupila z najetim kreditom. S sporazumom o razdružitvi skupnega premoženja, sklenjenim med pravdnima strankama, nekdanjima partnerjema, se je toženec namreč zavezal do vključno sofinancirati nakup stanovanja v deležu ½, katerega solastnika bosta pogodbeni stranki – vsaka do idealnega deleža ½ in katerega uporabnica bo tožnica skupaj s svojimi otroki; pri čemer naj bi bila okvirna vrednost stanovanja, katerega solastnika bosta, 150.000 EUR, možnosti odstopanja so 15 % v plus ali minus. Pogodbeni stranki sta se zavezali, da bosta storili vse, da bo kupna pogodba za stanovanje, katerega lastnika bosta, realizirana ter bosta storili vse, kar je v njuni moči, za zagotovitev potrebnih sredstev. Tožnica je stanovanje, s katerim je rešila svoj nujni stanovanjski problem, v dogovorjenem cenovnem okviru julija 2018 kupila in financirala sama, saj toženec pri iskanju stanovanja ni sodeloval in ni želel pristopiti k kupoprodajni pogodbi in plačilu polovice kupnine.

2. Sodišče prve stopnje je ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku in tožencu naložilo plačilo 81.250 EUR s zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2019 dalje. Tožnici pa je naložilo, naj v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe pri notarju deponira zemljiškoknjižno dovolilo za vpis solastninske pravice toženca do ½ na njej lastni nepremičnini, v naravi stanovanju. Odločilo je še o pravdnih stroških.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo še o pritožbenih stroških.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Zastavlja 4 vprašanja, katerih pomembnost utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in njegovega razvoja preko sodne prakse in ki se glasijo: 1) ali je dopustno širiti obligacijsko zavezo tako, da v primeru zaveze po skupnem nakupu stanovanja zahteva druga stranka namesto tega plačilo polovične kupnine, v zameno pa prejme s tujim dolgom obremenjen solastniški delež; 2) ali je dogovor o skupnem iskanju nekega stanovanja po neki okvirni ceni in nadaljnji skupni nakup takšnega stanovanja zaradi nedoločenosti in nedoločljivosti ničen; 3) ali že gola zaveza skupnega nakupa stanovanja dopušča tako nepoštenost in kršitev načela enakosti dajatev, da bi ena stranka ob polovičnem prispevku kupnine za stanovanje prejela v zameno s tujim hipotekarnim dolgom obremenjen polovični solastni delež na tem stanovanju, ne da bi se za takšno prikrajšanje tudi zavezala; 4) ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča, da sta stranki obremenjenost nepremičnine s hipoteko zaradi njunih slabih gmotnih razmer lahko pričakovali, četudi je nepremičnino s hipoteko obremenila le tožnica in bo sedaj toženec ob plačilu polovične kupnine za stanovanje prejel s tujim dolgom obremenjen polovični solastni delež na tej nepremičnini. Zatrjuje neobstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).