Administrative court dismisses asylum seeker's appeal due to lack of legal interest after leaving asylum center.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the asylum seeker's appeal because they failed to demonstrate a legal interest in the proceedings. The appellant had voluntarily left the asylum center on May 11, 2020, and did not return before the decision was issued. Consequently, the court ruled that the appellant had no intention to await the court's decision, rendering the lawsuit inadmissible under administrative procedure law.
Legislator headnote
AI generatedArticle 36, paragraph 1, point 6 of the Administrative Disputes Act; A lawsuit is inadmissible if the plaintiff lacks a legal interest, which requires a potential improvement of their legal position that cannot be achieved without the lawsuit, and this interest must exist throughout the entire proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Tožba se zavrže.
[JEDRO]
Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 11. 5. 2020 in se vanj ni več vrnil do dneva izdaje tega sklepa
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite.
2. Tožnik vlaga tožbo zaradi nepopolno oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi oziroma podredno, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.
3. Tožena stranka se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe. V zvezi s tožbenim očitkom, da tožena stranka tožnikovih dejstev in okoliščin ni preverjala z informacijami o izvorni državi, tožena stranka pojasnjuje, da tožnik ni z ničemer izkazal obstoja zatrjevanega preganjanja na podlagi spremembe verske ločine, zaradi česar navedeno preverjanje ni bilo potrebno. S tem v zvezi se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 145/2014 in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.
4. Dne 18. 6. 2020 je tožena stranka sodišče obvestila, da je tožeča stranka 11. 5. 2020 zapustila azilni dom in da sedanje prebivališče tožnika toženi stranki ni znano.
5. Tožba ni dovoljena.
6. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila izboljšanje njegovega pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Če ugotovi, da tožnik nima (več) pravnega interesa za tožbo, jo kot nedovoljeno zavrže (6. točka prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).
7. Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Azilni dom je samovoljno zapustil 11. 5. 2020 in se vanj ni več vrnil (navedeno je razvidno iz izpisa nastanitev z dne 18. 6. 2020, priloga B3) do dneva izdaje tega sklepa (Uradni zaznamek z dne 24. 6. 2020, list. št. 12). Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor. 1 Zato je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
1 Glej odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up-1136/11 z dne 15. 3. 2012 (7. točka obrazložitve), št. Up-555/07 z dne 11. 6. 2007, št. Up-805/08 z dne 5. 3. 2009, št. Up-3936/07 z dne 4. 7. 2008.