Private prosecutor's private prosecution dismissed for failure to meet statutory content requirements under ZKP.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the private prosecutor's appeal against the first-instance court's rejection of their private prosecution. The prosecutor argued that the private prosecution was substantively similar to an indictment despite the court's rejection, citing Article 434 of the Criminal Procedure Act. The court ruled that the private prosecution failed to include the mandatory detailed description of the criminal act and legal classification required by law, justifying the initial dismissal.
Legislator headnote
AI generatedZKP 434. člen; 434. člen Zakona o kazenskem postopku določa, da zasebna tožba ne more biti zavrnjena zgolj zaradi pomanjkanja podrobnega opisa kaznivega dejanja in zakonske označbe, če pa tožba ne vsebuje teh elementov, je zavrnitev pravilna.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zasebne tožilke M.M.K. se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Po proučitvi pritožbe zasebne tožilke pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je zasebno tožbo zasebne tožilke zavrglo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje, ker zasebna tožilka svoje zasebne tožbe kljub pozivu sodišča v določenem roku ni popravila tako, da bi se dala obravnavati, ob tem, ko je bila opozorjena na posledice, če tega ne bo storila, njeno zasebno tožbo zavrglo.
2. Zoper tak sklep se je zasebna tožilka M.M.K. pritožila. V svoji sicer skopi pritožbi pritožbenemu sodišču predlaga, da zadevo "vrne nazaj na prvo stopnjo v reševanje kazenske zadeve". Sicer pa v obrazložitvi pritožbe navaja le, da sodišče opozarja na napako, da zasebna tožba ni obtožni predlog, ampak sta si po obsegu vsebine podobna, po imenu in obravnavi pa ne. Pri tem pritožnica povzema vsebino 434. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).
3. Po proučitvi pritožbe zasebne tožilke pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je zasebno tožbo zasebne tožilke zavrglo. Njena vloga, ki jo je poimenovala kot zasebno tožbo, namreč ne obsega vsega, kar je treba, da bi jo sodišče lahko obravnavalo kot zasebno tožbo, kar je bilo sicer zasebni tožilki podrobneje obrazloženo tudi že v pozivu na dopolnitev zasebne tožbe. Ker zasebna tožilka svoje zasebne tožbe ni dopolnila tako, da bi jo sodišče lahko obravnavalo, je le to ravnalo prav, ko je njeno zasebno tožbo zavrglo.
Pritožbeno sodišče pa glede na navedeno in glede na številne zasebne tožbe, pa tudi obtožbe predloge, ki jih vlaga zasebna tožilka, ponovno dodaja še, da za opis kaznivega dejanja, ki bi ga naj obravnavalo sodišče, ne zadostuje zgolj navajanje dejstev v obliki prostega spisa, temveč je potreben med drugim tudi podroben opis kaznivega dejanja in zakonska označba le tega. Vsega navedenega pa zasebna tožba zasebne tožilke ni vsebovala, zato je prvostopno sodišče, kot je že rečeno, ravnalo prav, ko je njeno vlogo oziroma zasebno tožbo zavrglo.
4. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.