Appeal court quashes enforcement court ruling on security right due to prior final bankruptcy court judgment priority.

I. Pritožbi se ugodi in se drugi odstavek I. točke izreka sklepa („Ločitvena pravica upnika pod ID ... ostane v veljavi“):

- spremeni glede solastnega deleža drugega dolžnika ½ nepremičnin, navedenih v I. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje, tako, da se v zemljiški knjigi izbriše zaznamba izvršbe in vknjižba zastavne pravice upnika pod ID...,

- razveljavi glede preostalega solastnega deleža drugega dolžnika ½ nepremičnin, navedenih v I. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje, in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Ugodi se nadaljnji pritožbi, razveljavi se II. točka izreka sklepa in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Pravnomočna sodba o neobstoju terjatve in ločitvene pravice na določenem premoženju stečajnega dolžnika ima prednost pred kasnejšo odločitvijo izvršilnega sodišča po 280. členu ZFPPIPP, čeprav slednje preverja le pravočasnost prijave terjatve in ločitvene pravice, ne spušča pa se v veljavnost nastanka ločitvene pravice in je to je stvar pravdnega postopka, ki teče zaradi prerekanja ločitvene pravice v stečajnem postopku in napotitve na pravdo ter zato sklep izvršilnega sodišča ni pravnomočna odločba o obstoju ločitvene pravice, ki bi preprečevala odločanje o njenem dejanskem obstoju v pravdnem postopku. Kot kaže je zakonodajalec pri ubeseditvi 280. člena ZFPPIPP izhajal iz prepričanja, da bo časovno odločitev izvršilnega sodišča vedno pred odločitvami pravdnega sodišča v zvezi s prerekanjem terjatev in ločitvenih pravic upnikov. Vendar je v tem primeru izjemoma pravdno sodišče prehitelo odločitev izvršilnega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ustavilo postopek izvršbe na nepremičninah […]. Ločitvena pravica upnika pod ID ... ostane v veljavi (I. točka izreka). Sklenilo je še, da hipotekarni (drugi) dolžnik sam trpi stroške postopka (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je s sklepom z dne 26. 3. 2014 dovolilo izvršbo na nepremičnine po predlogu upnika na podlagi izvršilnega naslova proti (prvi) dolžnici. Naknadno je v zemljiški knjigi prišlo do spremembe lastninske pravice pri nepremičninah tako, da je bila vpisana solastninska pravica drugega dolžnika in tretje dolžnice, vsakega do ½ celote nepremičnin. Zato je 24. 6. 2016 odločilo o vstopu hipotekarnih dolžnikov v izvršbo ter da se izvršba zoper hipotekarnega (drugega) dolžnika v delu njegovega ½ solastnega deleža nepremičnin prekine z dnem začetka stečajnega postopka 23. 11. 2015, kateri teče zoper drugega dolžnika pod St 5250/2015 pri Okrožnem sodišču v Celju. Nato je ponovno prišlo do spremembe lastninske pravice pri nepremičninah z učinkom od 10. 3. 2020 pri solastnem deležu nepremičnin tretje dolžnice tako, da je hipotekarni (drugi) dolžnik lastnik tudi preostalega deleža, torej sedaj celote nepremičnin. Zaradi zadnje spremembe glede lastninske pravice nepremičnin je bila izvršba prekinjena po zakonu zaradi stečajnega postopka proti drugemu dolžniku še na preostalem ½ deležu nepremičnin glede na pridobljeno zastavno pravico upnika, ki učinkuje od 28. 3. 2014, vpisano v zemljiško knjigo pod ID .... V stečajnem postopku je upnik prijavil terjatev in ločitveno pravico, kot izhaja iz objave dodatnega končnega seznama preizkušenih terjatev v Ajpes. Okrožno sodišče v Celju je že izdalo sklep o preizkusu terjatev z dne 28. 11. 2016 in dodatno 21. 4. 2017.

2. Zoper drugi odstavek I. točke izreka in zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo drugi dolžnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da se sodna praksa še ni izrekla o položaju, ko je bilo že pred odločitvijo izvršilnega sodišča pravnomočno odločeno o neobstoju terjatve in ločitvene pravice s pravnomočno sodbo pravdnega sodišča.

Ugotovitev sodišča, da je upnik prijavil terjatev in ločitveno pravico na nepremičninah v postopku osebnega stečaja nad hipotekarnim dolžnikom je sicer pravilna, nadaljnje ugotovitve pa ne. Napačna je ugotovitev, da je upnik prijavil ločitveno pravico na lastniškem deležu hipotekarnega dolžnika na nepremičninah do celote. Glede na to, da je hipotekarni dolžnik postal edini lastnik nepremičnin šele 20. 3. 2020, dotlej pa je bil solastnik z deležem do ½ ter da naj bi upnikova prijava terjatve in ločitvene pravice izhajala iz sklepa o preizkusu terjatev z dne 28. 11. 2016 oziroma 21. 4. 2017, je jasno, da ugotovitvi nista skladni.

Upnik ni mogel prijaviti ločitvene pravice na nepremičninah do celotnega deleža hipotekarnega dolžnika iz razloga, ker v času prijave ločitvene pravice sploh še ni bil lastnik nepremičnin do celote, temveč le do ½ in zgolj na tem solastniškem deležu je upnik lahko prijavil ločitveno pravico. Upnik do izdaje izpodbijanega sklepa ni prijavil terjatve in ločitvene pravice na preostalem deležu hipotekarnega dolžnika, ki je bil v zemljiško knjigo vpisan z učinkom od 20. 3. 2020 niti se o tem ni izrekel stečajni upravitelj na podlagi 298.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju:

ZFPPIPP). Odločitev sodišča o obstoju ločitvene pravice na tem deležu hipotekarnega dolžnika je preuranjena, če ne neutemeljena, saj upnik nima takšne pravice na premoženju hipotekarnega dolžnika. Sodišče je spregledalo, da je stečajni upravitelj hipotekarnega dolžnika prerekal terjatev in ločitveno pravico upnika. Na podlagi upraviteljeve tožbe je Okrožno sodišče v Celju s sodbo I Pg 304/2017 z dne 30. 11. 2017 razsodilo, da upnikova terjatev do hipotekarnega dolžnika 45.288,35 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi ne obstaja niti ne obstaja upnikova ločitvena pravica na solastniškem deležu hipotekarnega dolžnika do ½.

Sodba je postala pravnomočna 6. 6. 2018 na podlagi sklepa Višjega sodišča v Celju Cpg 35/2018 z dne 6. 6. 2018. Prvostopenjskemu sodišču ta odločitev ni mogla ostati neznana, saj je stečajni upravitelj hipotekarnega dolžnika o njej vsaj dvakrat poročal, npr. šesto redno poročilo z dne 29. 10. 2018 in 8. redno poročilo z dne 29. 4. 2020.

3. Upnik ni odgovoril na pritožbo drugega dolžnika.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnik pridobil zastavno pravico na nepremičninah (do celote) z učinkom od 28. 3. 2014, da je naknadno prišlo do dveh vknjižb solastninske pravice v korist drugega dolžnika, prvič na solastnem deležu ½ nepremičnin (z učinkom od 19. 5. 2016 1 ) in drugič na preostalem solastnem deležu ½ nepremičnin z učinkom od 10. 3. 2020, da je upnik v stečajnem postopku nad drugim dolžnikom prijavil terjatev in ločitveno pravico ter da je Okrožno sodišče v Celju izdalo sklep o preizkusu terjatev z dne 28. 11. 2016 in dodatno 21. 4. 2017 (1. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev drugi dolžnik ne izpodbija oziroma jim pritrjuje.

6. Glede prvopridobljenega solastnega deleža ½ nepremičnin drugi dolžnik utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje odločalo o že razsojeni stvari in se utemeljeno sklicuje na priloženo pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju I Pg 304/2017 z dne 30. 11. 2017. V tej je razsodilo, da ne obstaja upnikova terjatev do hipotekarnega dolžnika 45.288,35 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in da ne obstaja upnikova ločitvena pravica na solastniškem deležu hipotekarnega dolžnika do ½. Drugi dolžnik utemeljeno obrazlaga zakaj ni prekludiran s temi navedbami v pritožbi. Pravnomočna sodba o neobstoju terjatve in ločitvene pravice na določenem premoženju stečajnega dolžnika ima prednost pred kasnejšo odločitvijo izvršilnega sodišča po 280. členu ZFPPIPP, čeprav slednje preverja le pravočasnost prijave terjatve in ločitvene pravice, ne spušča pa se v veljavnost nastanka ločitvene pravice in je to je stvar pravdnega postopka, ki teče zaradi prerekanja ločitvene pravice v stečajnem postopku in napotitve na pravdo ter zato sklep izvršilnega sodišča ni pravnomočna odločba o obstoju ločitvene pravice, ki bi preprečevala odločanje o njenem dejanskem obstoju v pravdnem postopku 2 . Kot kaže je zakonodajalec pri ubeseditvi 280. člena ZFPPIPP izhajal iz prepričanja, da bo časovno odločitev izvršilnega sodišča vedno pred odločitvami pravdnega sodišča v zvezi s prerekanjem terjatev in ločitvenih pravic upnikov. Vendar je v tem primeru izjemoma pravdno sodišče prehitelo odločitev izvršilnega sodišča. Drugi dolžnik utemeljeno navaja, da je bila odločitev sodišča prve stopnje glede prvopridobljenega solastnega deleža ½ nepremičnin materialnopravno napačna. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in spremenilo drugi odstavek I. točke tako, da je glede solastnega deleža drugega dolžnika ½ nepremičnin, navedenih v I. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje, v zemljiški knjigi izbrisalo zaznambo izvršbe in vknjižbo zastavne pravice upnika pod ID ... (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Odločilo je enako kot če upnik v stečajnem postopku nad pravno osebo ne bi pravočasno prijavil terjatve in ločitvene pravice po 2. točki drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP.

7. Za drugopridobljeni solastni delež ½ nepremičnin pa velja, da je povečal stečajno maso drugega dolžnika. Glede na ugotovljene datume sklepa o preizkusu terjatev 28. 11. 2016 in dodatno 21. 4. 2017 ter vknjižbo solastninske pravice z učinkom 10. 3. 2020 (1. točka obrazložitve sklepa) v pritožbi utemeljeno navaja, da upnik na preostalem solastnem deležu ½ nepremičnin ni mogel v letu 2016 oziroma 2017 prijaviti terjatve in ločitvene pravice ter da to ne izhaja iz sklepov o preizkusu terjatev, ki jih je povzelo sodišče prve stopnje. Utemeljeno dodaja, da se dotlej o tem še ni izrekel stečajni upravitelj po 298.a členu ZFPPIPP in da je odločitev o obstoju ločitvene pravice na preostalem deležu hipotekarnega dolžnika preuranjena. V tem delu je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo dopolniti postopka. Ugodilo je nadaljnji pritožbi drugega dolžnika, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v drugem odstavku I. točke izreka glede preostalega solastnega deleža drugega dolžnika ½ nepremičnin, navedenih v I. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje, in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Posledično je razveljavilo odločitev o stroških v II. točki izreka (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

8. V novem postopku naj sodišče prve stopnje najprej preveri pri upniku, ali še vztraja pri predlogu za izvršbo na preostalem solastnem deležu ½ nepremičnin drugega dolžnika. Če ne bo več vztrajal, naj sodišče prve stopnje razveljavi opravljena izvršilna dejanja po drugem odstavku 76. člena ZIZ. Če pa bo upnik vztrajal pri predlogu za izvršbo, naj sodišče prve stopnje preveri ali je stečajni upravitelj na podlagi 298.a člena ZFPPIPP vključil hipoteko in terjatev v dodatni seznam preizkušenih terjatev 3 , tudi če ju upnik ni prijavil. Ko ju bo stečajni upravitelj vključil v seznam (in še ne bo morebitne pravnomočne sodbe o prerekanju), bo odločilo, da se ločitvena pravica ohrani v skladu z drugo alinejo prve točke drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP, kot je sicer z izpodbijanim sklepom. Samo v primeru, če je že bila izdana pravnomočna sodba tudi glede preostalega solastnega deleža, kot je bila glede prvo pridobljenega deleža, bo odločilo enako kot je sodišče druge stopnje v prvem delu tega sklepa. V vsakem primeru naj ponovno odloči o stroških drugega dolžnika.

9. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Po sklepu Okrajnega sodišča v Grosuplju Dn 106306/2016 z dne 23. 5. 2016, pripet predlogu stečajnega upravitelja z dne 7. 6. 2016 (list. št. 196 spisa).

2 Sodba in sklep VSL I Cpg 564/2015.

3 Zaradi posebnosti osebnega stečaja, v katerem se ne uporabljajo pravila o prenehanju terjatev in ločitvenih pravic zaradi zamude roka za njihovo prijavo po 3. točki 383. člena ZFPPIPP, izvršilno sodišče ne sme sprejeti odločitve o razveljavitvi dejanj, s katerimi je upnik pridobil zastavno pravico (ločitveno pravico) v postopku izvršbe ali zavarovanja, četudi upnikove terjatve in ločitvene pravice ni na seznamu preizkušenih terjatev (sklepi VSL I Ip 951/2019, VSM I Ip 780/2017, VSM I Ip 334/2015, VSK II Ip 139/2016.