Court upholds involuntary psychiatric detention under special supervision when patient poses serious danger and refuses treatment.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve je dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim ali če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, navedenih vzrokov ter ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je osebi A. A. omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I. točka izreka) in v II. točki izreka odločilo, da se jo zadrži na zdravljenju pod posebnim nadzorom na oddelku psihiatrične klinike, in sicer najdalj do vključno 17. 3. 2021.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo zagovornik pridržane osebe. V njej uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Izpodbijani sklep je nepravilen in nezakonit, ker ima pritožnik pravico do svobodne izbire zdravnika, tega pa ima izbranega v Švici. Represije s strani slovenskih pravosodnih organov ne priznava in je mnenja, da se mu takšnega zdravljenja ne more vsiljevati. Sicer se želi zdraviti, vendar pri svojem izbranem zdravniku v Švici, kar pa mu je zaradi nezakonitega sklepa onemogočeno.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep. Slednji močno posega v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. člen Ustave RS). Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Na podlagi citirane določbe je zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim ali če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, navedenih vzrokov ter ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje, nadzorovana obravnava).

5. V obravnavani zadevi so izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje je ugotovilo izpolnjenost vseh pogojev iz prej citirane določbe in jih je v izpodbijanem sklepu tudi prepričljivo argumentiralo. Izvedensko mnenje izvedenke psihiatrije izkazuje, da ima pridržana oseba hudo psihično bolezen – psihozo – zaradi opustitve terapije pa je ponovno prišlo do burnega psihotičnega poslabšanja. Oseba je psihotična in pod vplivom teh vsebin je njena presoja realnosti še vedno hudo motena. Zaradi blodnjavih bolezenskih vsebin pa je hudo moteno tudi obvladovanje njenega ravnanja. To se lahko izrazi v njeni nepredvidljivosti, heteroagresivnosti do okolice, kar se je v preteklosti že pogosto dogajalo.

6. Pridržana oseba je potrdila, da zdravil ni jemala, pa tudi sicer jih jemlje le, ko je prisilno zadržana v bolnišnici. Navedeno izkazuje njeno nekritičnost. Pred pridržanjem se je zapletla v konflikt z zaposlenimi v hotelu, jim grozila, kar kaže na njeno nepredvidljivost in motnjo v sposobnosti obvladovanja ravnanj.

7. Pri osebi gre tokrat že za deveti sprejem in izvedenka meni, da bi pri osebi ob prehitri prekinitvi zdravljenja znova prišlo do hujših zapletov z nadlegovanjem in tudi možnim heteroagresivnim vedenjem do okolice. Če se oseba ne bi zdravila, bi spet huje ogrožala zdravje in življenje drugih, ker je pod vplivom blodnjavih vsebin, vezanih na krivice, ki naj bi se ji zgodile – oseba je večkrat omenjala leto 2004, J. J. in politični azil v Švici – še vedno heteroagresivno naravnana do okolice.

8. Sodišče prve stopnje se je opredelilo tudi do možnih drugih oblik zdravljenja. Na podlagi izvedenskega mnenja je prepričljivo zaključilo, da druge oblike zdravljenja ne pridejo v poštev, ker oseba pri njih ne bi sodelovala, se ne bi držala navodil in bi z veliko verjetnostjo takoj opustila vso terapijo, kar je potrdila tudi sama.

9. Pritožbi dvomov v pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje ne uspe vzbuditi. Le posplošeno opozarja na nepravilnost in nezakonitost sklepa ter da ima pritožnik pravico do svobodne izbire zdravnika, tega pa ima izbranega v Švici.

10. Glede na pojasnjeno obstaja realna nevarnost ogrožanja zdravja in življenja drugih. Pridržana oseba je s svojim vedenjem, ki je bilo zgoraj opisano, to že tudi izkazala. Mnenje izvedenke psihiatrične stroke pa nevarnosti, ki jim je pridržana oseba zaradi svoje bolezni izpostavljena, jasno predstavi. Izpostavljene okoliščine pritrjujejo ugotovitvam, da je ukrep pridržanja na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike nujno potreben. Sicer pa se lahko v skladu z določbo 71. člena ZDZdr v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja in če niso več podani razlogi za zadržanje, osebo še pred potekom roka iz sklepa sodišča odpusti z oddelka pod posebnim nadzorom.

11. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo uradoma upoštevnih kršitev postopka, zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).