Appeal dismissed; right to file review requires demonstrating probable benefit to rights enforcement.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagatelja sama krijeta stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Pravica drugih oseb do pregleda in prepisa spisa (drugi odstavek 150. člena ZPP) je izraz načela javnosti sojenja, ki je ustavno zajamčena kategorija (24. člen Ustave RS). Upravičen interes je širši pojem od npr. pravnega interesa, ki ga mora izkazati npr. stranski intervenient za vstop v pravdo. Upravičen interes za vpogled v spis pomeni, da mora prosilec (s stopnjo verjetnosti) izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki jih z vpogledom v spis pridobi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo prošnji A. A. in B. B. za vpogled v spis III P 1050/2019 in jima dovolilo vpogled in prepis omenjenega spisa.

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov. Trdi, da zgolj zatrjevano podobno dejansko stanje v neki drugi pravdni zadevi in dokazni predlog za vpogled v spis upravičeni koristi še ne izkazujeta (I Cp 1623/2016 z dne 22. 8. 2016). Sodišče ni pravilno pretehtalo koristi predlagateljev v primerjavi s koristmi v pravdi udeleženih strank (načelo sorazmernosti). Namen civilnega pravdnega postopka je namreč varstvo zasebnega, individualnega interesa, da se razreši civilni spor o premoženjskem, osebnem ali družinskem razmerju oziroma o sporni pravici pred strankami pravde. Premoženjske in druge civilne pravice so izrazito dispozitivne. Civilni pravdni postopek, ki ima izrazito individualistično naravo, primarno varuje individualne interese pravdnih strank. Koristi A. A. in B. B., ki nista udeležena v obravnavani pravdi, z zavrnitvijo vpogleda v ta spis ne bodo prizadete (II Cp 1024/2018 z dne 2. 9. 2018). Pravica do sodnega varstva s tem ni onemogočena niti bistveno otežena. Svoja sicer zmotna zatrjevanja o domnevni kršitvi 100. člena ZJN-3 lahko v svojem postopku dokazujeta z dokazi, ki jih sama pridobita pri pristojnih organih. Vprašanje kršitve 100. člena ZJN-3 je pravno vprašanje, ki ga razreši sodišče v vsakem posameznem postopku. Poleg tega sta predlagatelja predlagana s strani tožene stranke kot priči v predmetnem postopku. Ni v skladu z namenom 229. člena ZPP in naslednjih, da priča najprej vpogleda v pravdni spis, se seznani s trditvami obeh pravdnih strank ter vpogleda in si fotokopira listine spisa, nato pa se zasliši kot pričo o dejstvih, ki naj bi jih sama neposredno zaznala.

3. Predlagatelja sta na pritožbo odgovorila in predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pri odločanju v tej zadevi izhajalo iz pravilnih izhodišč in sicer, da je pravica drugih oseb do pregleda in prepisa spisa (drugi odstavek 150. člena ZPP) izraz načela javnosti 1 sojenja, ki je ustavno zajamčena kategorija (24. člen Ustave RS) in da je upravičen interes širši pojem od npr. pravnega interesa, ki ga mora izkazati npr. stranski intervenient za vstop v pravdo; upravičen interes za vpogled v spis pomeni, da mora prosilec (s stopnjo verjetnosti) izkazati, da bi pregled spisa pripomogel k uresničevanju (izvrševanju, varstvu ali pridobitvi) njegovih pravic ali pravnih koristi oziroma k izpolnitvi neke obveznosti, kar vse je vezano na podatke, ki jih z vpogledom v spis pridobil 2 .

6. Res je tudi, kar izpostavlja tožeča stranka, da je namen civilnega pravdnega postopka varstvo zasebnega, individualnega interesa da primarno varuje individualne interese pravdnih strank, vendar je po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je sta predlagatelja izkazala za verjetno, da so v obravnavanem spisu listine, ki bi jima lahko pripomogle k uresničevanju njunih pravic v pravdni zadevi III P .../2019. Sodišče prve stopnje namreč je po natančni primerjavi tožbenih zahtevkov v zadevi III P .../2019 in v predmetni pravdni zadevi (7. in 8. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) ugotovilo, da tožeča stranka v obeh zadevah toženima strankama očita neresnične izjave 3 o kršitvi 100. člena ZJN-3 pri gradnji zasebnega univerzitetnega zavoda X in zahteva poleg odškodnine tudi umik izjav, pisno opravičilo, pisen preklic ter prepoved nadaljnje krnitve dobrega imena in ugleda tožeče stranke. Dejansko stanje v obeh zadevah je v tem delu enako, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za verjetno, da so v obravnavanem spisu listine, ki dokazujejo resničnost navedb predlagateljev oziroma tožencev v zadevi III P .../2019.

7. Pritožbena navedba, da bi lahko predlagatelja sama pridobila dokaze za njune trditve o domnevni kršitvi 100. člena ZJN-3, kot na primer gradbeno in drugo dokumentacijo (npr. o financiranju), je v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP prepozna. Tožeča stranka je namreč v odgovoru na prošnjo predlagateljev poleg posplošenega sklicevanja na individualistično naravo pravdnega postopka navajala le, da postopka nista povezana (ker gre za dve časovno ločeni objavi) in da predlagatelja nista substancirano pojasnila, kako bi jima vpogled v spis koristil.

8. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da gre pri dovoljenju za vpogled in prepis spisa osebama, ki sta predlagani kot priči v predmetnem postopku, za bistveno kršitev določb ZPP. Že sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da to stališče nima opore v določbah ZPP, predlagatelja pa v odgovoru na pritožbo pravilno opozarjata, da bo lahko sodišče to dejstvo presojalo v okviru ocene verodostojnosti izpovedb prič (predlagateljev) in pri tem upoštevalo, kje in na kakšen način sta se s čim seznanila.

9. Ker niso podani uveljavljeni pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Predlog predlagateljev za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo ni utemeljen. ZPP vsebuje podlago za povrnitev stroškov nasprotni stranki ali stranskemu intervenientu, ne pa tudi drugim osebam, zato predlagatelja v tem postopku ne moreta od tožeče stranke terjati povrnitve stroškov pritožbenega postopka.

1 Pri odločanju o tej pravici se uresničuje načelo splošne javnosti v pravdnem postopku, saj sodišče ne odloča o pravici katere od pravdnih strank (primerjaj na primer sklep VSRS I Cpg 1/2011 z dne 18. 4. 2011, sklep VSRS Dsp 3/2013 z dne 2. 4. 2013, sklep VSC Cp 568/2018 z dne 18. 4. 2019).

2 I Up 450/2009 z dne 7. 7. 2010, VSL II Cp 2288/2019 z dne 7. 4. 2020 in druge.

3 Kot na primer, da so pri tožeči stranki kršili zakonodajo javnega naročanja; naklepno kršili 100. člen ZJN-3, ki predpisuje izvedbo javnega arhitekturnega natečaja za vse zgradbe, ki se gradijo z javnim denarjem in so torej v javni rabi; da bi bilo treba pri izgradnji X upoštevati 100. člen ZJN-3, torej upoštevati rezultate prvotno izvedenega javnega natečaja za kampus Y oziroma izvesti nov natečaj za izgradnjo X, da ravnanje investitorja v primeru X predstavlja izogibanje obveznosti, ki izhajajo iz ZJN-3 in nevaren precedens za podobne poskuse, izogibanja določilom o javnem naročanju na področju gradenj v prihodnje).