Administrative court dismisses tax authority decision due to unconstitutional high tax rates and pre-2009 tax periods.

I. Tožbi se ugodi. Odločba Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 0610-3488/2014-16 (01321-06) z dne 4. 2. 2015 se odpravi in zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

V izpodbijani, še nepravnomočni odločbi, sta zaradi upoštevanja davčnih obdobij izpred 1. 1. 2009 in zaradi nepravilne oziroma previsoke (70%) davčne stopnje, v nasprotju z odločitvijo Ustavnega sodišča in s tem nepravilno ugotovljeni tako (enovita) davčna osnova, kot tudi višina odmerjenega davka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvostopenjski davčni organ je z izpodbijano odločbo tožniku v zadevi davčnega inšpekcijskega nadzora davka od nenapovedanih dohodkov po 68.a členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) za obdobje od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2013, odmeril in naložil v plačilo davek po 68.a členu ZDavP-2 za omenjeno davčno obdobje v znesku 444 499,93 EUR od osnove 634 999,90 EUR po stopnji 70% in pripadajoče obresti v znesku 1 119,56 EUR, obračunane po evropski medbančni obrestni meri za čas od poteka roka za plačilo (1. 8. 2014) do dneva izdaje te odločbe (4. 2. 2015).

2. Drugostopenjski davčni organ je z odločbo št. DT-499-21-25/2015 z dne 17. 5. 2016 pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnil kot neutemeljeno.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga, da sodišče tožbi ugodi izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožba je utemeljena.

6. V 68.a členu ZDavP-2, na katerem davčni organ temelji svojo odločitev, je med drugim določeno, da se postopek po tem členu uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih desetih let pred letom, v katerem je bil ta postopek (cenitev) uveden (tretji odstavek), v četrtem odstavku istega člena pa je določeno, da se od davčne osnove, ugotovljene po drugem odstavku tega člena, izračuna in plača davek po 70% stopnji, ki se šteje za dokončni davek.

7. Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-113/17 z dne 30. 9. 2020 odločilo, da se zaradi neskladnosti z 29. členom Ustave četrti odstavek 68 a člena razveljavi, kolikor določa obdavčitev nenapovedanih dohodkov po davčni stopnji, ki presega davčno stopnjo, določeno v petem odstavku 68. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št 13/11 - UPB, 32/12 in 94/12), ter da se zaradi neskladnosti s 155. členom Ustave tretji odstavek istega člena razveljavi, kolikor se na njegovi podlagi lahko obdavčijo tudi nenapovedani dohodki, ki izvirajo iz obdobij pred 1. 1. 2009.

8. Skladno s 44. členom Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Odločba Ustavnega sodišča je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 145/2020 z dne 16. 10. 2020, razveljavitev pa je skladno s 43. členom ZustS začela učinkovati naslednji dan, to je 17. 10. 2020.

9. Določbe tretjega in četrtega odstavka 68. a člena ZDavP-2 se torej v še nepravnomočno rešenih zadevah uporabijo na način, ki ga je določilo v svoji odločbi Ustavno sodišče. Kar za konkreten primer pomeni, da sta v izpodbijani, še nepravnomočni odločbi, zaradi upoštevanja davčnih obdobij izpred 1. 1. 2009 in zaradi nepravilne oziroma previsoke (70%) davčne stopnje, v nasprotju z odločitvijo Ustavnega sodišča in s tem nepravilno ugotovljeni tako (enovita) davčna osnova, kot tudi višina odmerjenega davka.

10. Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo organu prve stopnje, da v zadevi ponovno odloči v skladu s spremenjeno materialnopravno podlago, razvidno iz odločbe Ustavnega sodišča. Utemeljenosti ostalih ugovorov, ki jih tožnik uveljavlja v tožbi, sodišče zato ni, niti ni moglo presojati.

11. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, 107/13).

12. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, je sodišče odločilo o tožbi brez glavne obravnave (1. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).