Administrative court dismisses appeal against free legal aid denial due to circular application prohibition.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Toženka je tožnikovo prošnjo zavrnila iz vsebinskih razlogov, ker je ocenila, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega kriterija za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Po presoji sodišča toženki v obravnavanem primeru ne bi bilo potrebno ugotavljati izpolnjevanja objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP, saj bi morala tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP zavreči.

ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Z navedenim se preprečuje veriženje prošenj za BPP, kar izpolnjuje elemente zlorabe tega instituta.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 830/2020 z dne 21. 8. 2020.

2. Iz obrazložitve izhaja, da toženka svojo odločitev opira na objektivni kriterij iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Toženka se med drugim sklicuje na prvi odstavek 24. člena ZBPP, po katerem se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za dodelitev BPP, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati. Toženka ugotavlja, da tožnik s tožbo zoper zgoraj navedeno odločbo organa za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je bila z zgoraj navedeno odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani tožnikova prošnja za dodelitev BPP zavrnjena iz razloga poteka prekluzivnega roka za uspešno uveljavljanje odškodninskega zahtevka zoper Republiko Slovenijo. Toženka zaključi, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP za dodelitev BPP, zaradi česar je njegovo prošnjo zavrnila.

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita in protiustavna. V tožbi se sklicuje na pravdno zadevo, zaradi katere je skupaj z ostalimi družinskimi člani ostal brez stanovanja ter stalnega in začasnega prebivališča. V zvezi z navedenim zatrjuje nastanek premoženjske in nepremoženjske škode. Meni, da zahtevki v zvezi z navedenim še niso zastarali in se sklicuje na ničnost prodajne pogodbe za stanovanje.

4. V zvezi z izpodbijano odločbo se ne strinja z navedbo toženke, da mu je bil za pravno zastopanje dodeljen odvetnik A.A.. Navaja, da so mu pravna sredstva nedostopna že od leta 1996. Ob tem se sklicuje na ustavni pravici do pravnega sredstva in do sodnega varstva. Sklicuje se tudi na mnenje odvetnika A.A. in navaja, da o pravicah in pravnih interesih stranke ne more odločati odvetnik s pavšalno oceno. Ne strinja se z ugotovitvijo toženke, da ga je organ za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani pozval k dodatni izjasnitvi prošnje za dodelitev BPP. Navaja, da mu je bil z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 2880/2019 z dne 27. 11. 2019 za pravno svetovanje in izdelavo pisnega obrazloženega mnenja dodeljen odvetnik A.A. za izvršilne zadeve, ki jih navaja. Pojasni, da je navedenemu odvetniku posredoval pooblastila v zvezi z izvršilnimi zadevami, ki jih navaja, ter da med njimi ni zadeve I 8/97 oziroma pravdne zadeve P 168/1996, ki se nanaša na prodajno pogodbo za stanovanje. Zatrjuje, da je izpodbijana odločba v nasprotju s pravicami iz 14. člena, 23. člena in 25. člena Ustave RS in 13. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP). Sodišču smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe, ter da tukajšnje sodišče samo odloči o zadevi in mu dodeli BPP v predmetni zadevi.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna odločitev toženke o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 830/2020 z dne 21. 8. 2020.

8. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je toženka tožnikovo prošnjo zavrnila iz vsebinskih razlogov, ker je ocenila, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega kriterija za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP. Po presoji sodišča toženki v obravnavanem primeru ne bi bilo potrebno ugotavljati izpolnjevanja objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP, saj bi morala tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP zavreči.

9. Po peti alineji 8. člena ZBPP se namreč BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Po sodni presoji zaradi vsebinske obravnave tožnikove prošnje za dodelitev BPP v obravnavanem primeru ni prišlo do posega v tožnikove pravice, saj je toženka v konkretnem primeru presojala več kot bi bilo to potrebno.

10. Sodišče tožniku pojasnjuje, da v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZBPP pravica do BPP ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP. V obravnavanem primeru pa, kot navedeno, ZBPP v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za BPP v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Z navedenim se preprečuje veriženje prošenj za BPP, kar izpolnjuje elemente zlorabe tega instituta. Iz pojasnjenih razlogov niso utemeljene tožnikove navedbe, ki se nanašajo na zatrjevane kršitve pravice tožnika do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije, pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz 13. člena EKČP. Sodišče tožniku pojasnjuje, da tožbeni ugovori, ki se nanašajo na zatrjevano škodo v zvezi s prodajo stanovanja v predmetnem upravnem sporu niso relevantni, saj se predmetni spor nanaša le na vprašanje tožnikove upravičenosti do BPP za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 830/2020 z dne 21. 8. 2020. Glede na to, da bi morala toženka tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavreči, sodišče ostale tožbene ugovore kot nerelevantne zavrača in se do njih ne opredeljuje.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi določbe 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

12. Sodišče v zadevi ni odločalo na glavni obravnavi, ker pravno relevantno dejansko stanje v zadevi med strankama ni sporno, temveč je sporno pravno vprašanje (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).