Court dismisses pre-trial dismissal of indictment due to premature evidentiary assessment before trial.

Pritožbi pooblaščencev oškodovanke kot tožilke L.K. se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne temu sodišču v nadaljnji zakoniti postopek.

[JEDRO]

Tako obrazložitev sodišča pritožba utemeljeno graja in pravilno ugotavlja, da lahko sodišče take zaključke sprejme šele po presoji dokazov po opravljenem dokaznem postopku na glavni obravnavi. Prvi odstavek 437. člena ZKP določa, da sodnik zavrže obtožni predlog, če spozna, da je podan kakšen od razlogov za ustavitev postopka, ki so določeni v 1. do 3. točki prvega odstavka 277. člena tega zakona; če pa so bila opravljena preiskovalna dejanja, pa tudi iz razloga iz 4. točke prvega odstavka omenjenega člena. Določbe tega člena se torej nanašajo na predhodni preizkus obtožnega predloga, ki ga opravi sodnik po uradni dolžnosti takoj po prejemu obtožnega predloga. Gre za materialni preizkus obtožnega akta o tem, ali je podan kakšen razlog iz 277. člena ZKP za zavrženje obtožnega akta ali za ustavitev postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 437. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 4. točko prvega odstavka 277. člena ZKP obtožni predlog oškodovanke kot tožilke L.K., vložen po pooblaščencu, odvetnici V.G.Z. in drugih, zoper obdolženega R.Š. zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), zavrglo. Po drugem odstavku 96. člena ZKP je sklenilo, da je oškodovanka kot tožilka L.K. dolžna plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca, nastale po prevzemu kazenskega pregona od državnega tožilca.

2. Proti takemu sklepu so se pritožili pooblaščenci oškodovanke kot tožilke, ne da bi navedli iz katerega pritožbenega razloga se pritožujejo. V pritožbi pa sodišču očitajo, da je napačno ocenilo, da ni zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Pri tem odločanju namreč sodišče ne sme dokazov ocenjevati po načelu proste presoje, ali so posamezna odločilna dejstva dokazana ali ne in se tudi ne sme spuščati v presojo verodostojnosti posameznih dokazov oziroma pri nasprotujočih si dokazih tehtati, kateri so bolj logični, prepričljivi ali skladni z drugimi dokazi. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje v točki 4 navedlo zagovor obdolženca, pod točko 5 izpovedbo oškodovanke, pod točko 6 pa povzelo zaključke izvedenca v izvedenskem mnenju, da oškodovanka ni bila poškodovana na način, s katerim se lahko telo hudo poškoduje ter da je oškodovanka zelo verjetno udarce prejela kot posledico prerivanja z obdolžencem in pri padcu na tla. V točki 7 pa je obrazložilo, da je izvedenec zaključil, da gre za sled poškodbe, saj gre pri odrgninah za tako obliko oškodovankine prizadetosti, ki ne dosega lahke telesne poškodbe po 122. členu KZ-1.

5. Tako obrazložitev sodišča pritožba utemeljeno graja in pravilno ugotavlja, da lahko sodišče take zaključke sprejme šele po presoji dokazov po opravljenem dokaznem postopku na glavni obravnavi. Prvi odstavek 437. člena ZKP določa, da sodnik zavrže obtožni predlog, če spozna, da je podan kakšen od razlogov za ustavitev postopka, ki so določeni v 1. do 3. točki prvega odstavka 277. člena tega zakona; če pa so bila opravljena preiskovalna dejanja, pa tudi iz razloga iz 4. točke prvega odstavka omenjenega člena. Določbe tega člena se torej nanašajo na predhodni preizkus obtožnega predloga, ki ga opravi sodnik po uradni dolžnosti takoj po prejemu obtožnega predloga. Gre za materialni preizkus obtožnega akta o tem, ali je podan kakšen razlog iz 277. člena ZKP za zavrženje obtožnega akta ali za ustavitev postopka.

6. V obravnavani zadevi so bila pred vložitvijo obtožnega predloga opravljena posamezna preiskovalna dejanja. Tudi v tem primeru lahko sodnik oceni samo, ali je zadosti dokazov za utemeljen sum, da je obdolženi storil očitano mu kaznivo dejanje, ne more pa se spuščati v presojo verodostojnosti ali preprečljivosti posameznih dokazov; takšno presojo dokazov namreč sme opraviti samo po njihovi izvedbi na glavni obravnavi.

7. Pritožbeno sodišče je zaradi opisanih kršitev, ki jih uveljavlja pritožba, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji zakoniti postopek. To pa pomeni, da bo sodišče prve stopnje obdolžencu takoj vročilo obtožni predlog ter razpisalo glavno obravnavo in o zadevi meritorno odločilo. Glede na naravo poškodb, ki bi jih naj utrpela oškodovanka kot tožilka, pa bi po mnenju pritožbenega sodišča bilo smotrno določiti stalnega sodnega izvedenca ustrezne medicinske stroke.